Avi, če mene vprašaš, so tudi te - "prosto v naravi živeče in ne/manj dišeče" primerne.
Zanimivo je, da s spomladanskim trganjem cvetov ne škodimo rastlini, ker ti cvetovi ne naredijo semena. Za seme cvetijo še enkrat jeseni - skesano pa priznam, da se ne spomnim, da bi jeseni videla veliko vijolic cveteti. Mogoče zaradi previsoke trave . Letos bom pozorna nanje.
Figula, hvala, si potrdila moje domneve V bistvu sem jih itak že lani uporabljala, ampak kot sem rekla, prejšnji teden sem dobila informacije, da naj te ne bi bile OK, zato raje preverim.
Zanimivo je, da s spomladanskim trganjem cvetov ne škodimo rastlini, ker ti cvetovi ne naredijo semena. Za seme cvetijo še enkrat jeseni - skesano pa priznam, da se ne spomnim, da bi jeseni videla veliko vijolic cveteti. Mogoče zaradi previsoke trave . Letos bom pozorna nanje.
To prav gotovo ni res. Kot vedno, daleč od tega, da bi bilo vse, kar je kje napisano, zlata resnica. Tale je že debelo prvoaprilska.
se lahko prebere zapis z spodnjo referenco 7. Klik na to referenco nas ponese na drugo stran z opisom navadne vijolice : Violet, Common Blue - (Viola papilionacea): http://www.voyageurcountry.com/htmls/floweringplants/plants/violetblue.html kjer piše: The spring flower of the violet is actually a show piece for the plant as it is actually sterile. The seeds are produced in an inconspicuous brown flower growing in the autumn.
ali prosto po prevodu: spomladanski cvetovi so samo atrakcija rastline in so sterilni. Seme se tvori v jesenskih rjavih cvetovih.
To velja za navadno/divjo/v naravi živečo vijolico, za katero je spraševala Avi - če me muha ne bo prehitela, bom popoldne poskusila ta del prenesti v pravo temo.
Za mojo belo vrtno vijolico bi prisegla, da naredi seme iz pomladnih cvetov. Ampak, glede na tole bom avgusta šarila še z lupo med njimi, da najdem tiste male očem skrite "zaklade". Na brežini imam še nekaj samosevnih divjih, tudi te bom dala pod lupo.
Je pa zanimivo, da v gornjem članku omenjajo, naj bi pomladi vijolice cvetele še preden letajo čebele in zato pomladni cvetovi nimajo ali imajo le malo semen. Moje bele pa res cvetijo dober mesec za vijoličnimi .
Glej, nimam se namena prerekati. Omenjeni zapis govori o vrsti V. papilionacea, ki je severnomeriška vrsta in ne na splošno o vijolicah. Torej trditev, da vijolice semena tvorijo jeseni, ne more držati za vse vrste. Možno je, seveda, da je to značilno za to vrsto in je pač posledica prilagoditev skozi evolucijski razvoj na zahteve okolja, v katerem so živele (in morda še živijo). Tale zapis iz omenjene wiki strani potrjuje moj zapis: [url=Viola are most often spring blooming with chasmogamous flowers with well-developed petals pollinated by insects. Many species also produce self-pollinated cleistogamous flowers in summer and autumn that do not open and lack petals.[6] In some species the showy chasmogamous flowers are infertile (e.g.,Viola papilionacea).[7]]iz WIKI[/url]Sploh pa, precej enostavno. Čez kak mesec dni bodo plodovi zreli, pobere se semena in se jih da kaliti (preveritei je seveda treba, kako je s kalivostjo svežih semen).
Ni tako preprosto, kot se kaže, marsikaj v naravi, narava je zapletena reč in s tem, kako nastajajo semena pri raznih vrstah je precej pestro, skoraj v strah in trepet, ko je treba vse naštudirati za kak izpit iz botanike.
Danes me je poštar prijetno presenetil s kuverto, v kateri je bila lično zapakirana dišeča vijolica . Hvala neznani dobri duši. Še pošta ji je šla na roko in ni poštempljala nobene znamke, tako da niti približno ne morem ugotoviti, odkod je. No, svita se mi že, samo ne vem, če iz prave smeri .
Kaj sem danes odkrila? Dišečo vijolico. Okrog vrtnic sem malo bolj na fajno očistila zastirko in opazila nedaleč stran od nje, dišečo vijolico. Ko sem jo zagledala sem se tudi spomnila, da sem jo nekje dobila. Imam posajeno na mestu, kjer je pol dneva senca. Mogoče bi bilo bolje, da jo prestavim nekam na sončno stran. lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...