Malo pozno, a vseeno.
Zadevščina je presenečala tudi v jesenskem času, vendar z nekoliko slabšimi obeti.
Pred tem smo imeli močno nevihto, ki je veliko višjih kultur pometala po tleh. Enako je bilo tudi s sezamom in na poged je bila čista zmešnjava.
Semenski stroki pa so že prej, sploh pa kasneje, ko so bile rastline po večini na tleh prav počasi napredovali. Kot sem že predvideval, je ključni moment jesensko obdobje, ko zori in bi potreboval indijansko poletje. Pa ga ni bilo in sem na koncu kar obupal. Namreč rastline so bile skoraj na tleh, vmes tudi nekaj plevela in to je idealno vlažno okolje za bolezni in plesni.
Nekako zadnji dan pred prvo slano (na žalost si nisem zapomnil datuma) sem "zmešnjavo" vseeno pobral in prenesel v rastlinjak, kjer bi naj se posušil. Zanimalo me je kaj bo nastalo, čeprav pričakovanj nisem imel nobenih.
Po dolgem času - deževna jesen - se je material le nekoliko osušil, tako da so se stroki razprli. Nato je sledila mlatilnica, sita, vejalnik in iz faze v fazo se je svetilo več presenečenja v mojem razpoloženju.
Pridelka se je kljub vsemu nabralo za cca 2l posodico.
Sem pozabil omeniti. Ker ni bilo pričakovanj, tudi nisem kompliciral in ločeval belega od črnega. Sedaj imam mix, black&white, jing-jang varianto.
Morda še to. Na belemu se opazijo slabe razmere in vsa vlaga, ki jo je bilo letos (2016) resnično v izobilju. Veliko semen je rjavih, zabarvanih, neidealnih. Za prodajo ravno ni, ampak za lastno samooskrbo eksotičnega programa pa zaleže bolj, kot če bi bil kupljen.
Dober, tako nepražen kot tudi pražen. V kruhu pravtako, sploh črni da testu posebno temno barvo. Še tahini pasto bi poizkusil in morda še kaj.
Konec dober, vse dobro.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Sesam indicum - sezam
Opažam, da pri nekaterih poročilih delujem z zamikom, se ne dam motiti. Kot nekakšen program, ... tam nekje februarja se oglasim.
Sezam `17
Na kratko bi to letino opisal kot zelo nepredvidljivo in preseneljivo v obe skrajnosti.
Spomladanske noči so bile nekam dolgo hladne in sadikice so prav životarile. Dobesedno je zgledalo, da je bila letina pred njo srečni slučaj, ker izgledi so bili žalostni, .... vendar je pa preživel. In zgleda, da je bilo to že dovolj, ker je nato pričelo poletje in to na polno, z velikimi črkami.
Vročina, suša, sonce. To je mantra sezama, če je le predhodno dobro ukoreninjen. Rastline so pričele tako neverjetno uspevati, da kar nisem mogel verjeti videnemu. Vse rastlinje naokoli je prehajalo v rahlo uvelo stanje, barvalo se je v žalostno olivno zeleno, ko očitno opažaš agonijo, pospešeno cvetenje in nastavljanje plodov v maniri "na hitro, ker jutri bo vsega konec".
Sezama paaaa ..... pokončen, lepi čvrsti listi skoraj voščenega izgleda, barve nekje med neon modro in zeleno, črni na hitro rečeno. Dobesedno sem občudoval fliko zemlje, na kateri je rastel in z očmi tipal razliko med njim in ostalim. Kot kakšen supersonični hibrid, ki mu nič ne pride do živega. Sedaj obžalujem, da sem bil v tako močnem zanosu in nisem nič fotografiral, ker bi lahko še drugače pokazal nad čem moja fasciniranost.
No, ampak vse dobro je lahko tudi slabo in obratno. Verjetno, tako domnevam, ker nisem imel prilike primerjati z alternativo, pa je ta super vročina botrovala, da se je cvetje slabo opraševalo. Ker cvetja je bilo veliko, čebel tudi, čeprav so nekatere postale pregnane in medičino srkale tudi po "obvozu", to se pravi, da so nekje pri dnu cvetne čašice pregriznile cvetno cevko in jo tako lepo srkale na izi. No, vseeno so bile v večini še tapridne ampak dobršen del prvega cvetja ni postregel s strokci. Medtem so rastline še vedno zgledale božansko.
Kasneje se je vseeno pričelo svetiti vse več semenskih strokov in obeti so bili še boljši od predhodnjega leta. Na tej točki je tehnično gledano vse vredu, edina tegobica je to, da se to dogaja dokaj pozno poleti, ko temperaturne in nasploh vremenske razmere pričnejo močno vleči na jesenske razmere, semenje pa tako počasi zori, da je joj.
No, do tu je bilo še vse dobro, z izjemo spomladanskega dihanja na škrge.
Potem pa: .... "Kuža pa priteče in vse na tla pomeče."
... pride jesen z dolgotrajnešjim deževjem in v kratkem času vse propade. Dež ali pa vsaj rosenje nikakor ni in ni ponehalo, sezam pa je trpel, trpel, trpel.
Na koncu sem ga s težavo le uspel pobrati in posušiti za nadalnjo obdelavo - mlatilnica, vejalnik - a rezultat je bil tako porazen, da ni bilo za verjeti. Recimo, da sem bil v tem trenutku z enako inteziteto presenečen kot poleti, le da je bilo vse to na negativni strani lestvice.
Pridelek.
Ne vem če dva literčka zelo slabega semena, po večini zabarvanega in tudi slabo razvitega. Zaradi tega ga tudi nisem mogel povsem očistiti in bo bil za kokoši. To se pravi, ga tudi za seme ni.
Pričakoval sem vsaj polovico jupol hobuka. (primerjalno z lanskim letom)
Zaključek.
Sezam zaradi poznega zorenja nujno potrebuje suh in topel zaključek poletja, še bolje pa enak pričetek jeseni, drugače ni nič. Verjetno bi takšne pogoje lažje in bolj zanesljivo dosegal kje na Primorskem ali pa v Prekmurju.
Za konec le še lep in prisrčen pozdrav z obilo optimizma in vere v boljši jutri.
Sezam `17
Na kratko bi to letino opisal kot zelo nepredvidljivo in preseneljivo v obe skrajnosti.
Spomladanske noči so bile nekam dolgo hladne in sadikice so prav životarile. Dobesedno je zgledalo, da je bila letina pred njo srečni slučaj, ker izgledi so bili žalostni, .... vendar je pa preživel. In zgleda, da je bilo to že dovolj, ker je nato pričelo poletje in to na polno, z velikimi črkami.
Vročina, suša, sonce. To je mantra sezama, če je le predhodno dobro ukoreninjen. Rastline so pričele tako neverjetno uspevati, da kar nisem mogel verjeti videnemu. Vse rastlinje naokoli je prehajalo v rahlo uvelo stanje, barvalo se je v žalostno olivno zeleno, ko očitno opažaš agonijo, pospešeno cvetenje in nastavljanje plodov v maniri "na hitro, ker jutri bo vsega konec".
Sezama paaaa ..... pokončen, lepi čvrsti listi skoraj voščenega izgleda, barve nekje med neon modro in zeleno, črni na hitro rečeno. Dobesedno sem občudoval fliko zemlje, na kateri je rastel in z očmi tipal razliko med njim in ostalim. Kot kakšen supersonični hibrid, ki mu nič ne pride do živega. Sedaj obžalujem, da sem bil v tako močnem zanosu in nisem nič fotografiral, ker bi lahko še drugače pokazal nad čem moja fasciniranost.
No, ampak vse dobro je lahko tudi slabo in obratno. Verjetno, tako domnevam, ker nisem imel prilike primerjati z alternativo, pa je ta super vročina botrovala, da se je cvetje slabo opraševalo. Ker cvetja je bilo veliko, čebel tudi, čeprav so nekatere postale pregnane in medičino srkale tudi po "obvozu", to se pravi, da so nekje pri dnu cvetne čašice pregriznile cvetno cevko in jo tako lepo srkale na izi. No, vseeno so bile v večini še tapridne ampak dobršen del prvega cvetja ni postregel s strokci. Medtem so rastline še vedno zgledale božansko.
Kasneje se je vseeno pričelo svetiti vse več semenskih strokov in obeti so bili še boljši od predhodnjega leta. Na tej točki je tehnično gledano vse vredu, edina tegobica je to, da se to dogaja dokaj pozno poleti, ko temperaturne in nasploh vremenske razmere pričnejo močno vleči na jesenske razmere, semenje pa tako počasi zori, da je joj.
No, do tu je bilo še vse dobro, z izjemo spomladanskega dihanja na škrge.
Potem pa: .... "Kuža pa priteče in vse na tla pomeče."
... pride jesen z dolgotrajnešjim deževjem in v kratkem času vse propade. Dež ali pa vsaj rosenje nikakor ni in ni ponehalo, sezam pa je trpel, trpel, trpel.
Na koncu sem ga s težavo le uspel pobrati in posušiti za nadalnjo obdelavo - mlatilnica, vejalnik - a rezultat je bil tako porazen, da ni bilo za verjeti. Recimo, da sem bil v tem trenutku z enako inteziteto presenečen kot poleti, le da je bilo vse to na negativni strani lestvice.
Pridelek.
Ne vem če dva literčka zelo slabega semena, po večini zabarvanega in tudi slabo razvitega. Zaradi tega ga tudi nisem mogel povsem očistiti in bo bil za kokoši. To se pravi, ga tudi za seme ni.
Pričakoval sem vsaj polovico jupol hobuka. (primerjalno z lanskim letom)
Zaključek.
Sezam zaradi poznega zorenja nujno potrebuje suh in topel zaključek poletja, še bolje pa enak pričetek jeseni, drugače ni nič. Verjetno bi takšne pogoje lažje in bolj zanesljivo dosegal kje na Primorskem ali pa v Prekmurju.
Za konec le še lep in prisrčen pozdrav z obilo optimizma in vere v boljši jutri.
-
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Hvala za odziv in "čutenje". Je lep občutek, če človek pusti sled.
Vseeno pa. V resnici cela izkušnja ni bila tako čustvena, ker imam v tem svetu že nekaj kilometrine in na precej stvari gledam bolj "hladno", kot pa "toplo". Pač, po določenem času se nekako spremeniš in ne nujno na slabše, le težišče pozornosti uspeš premakniti na nekoliko širšo perspektivo. in v tem smislu sezamova letina niti ni bila tako dramatična.
Ali pač, ker prsti, ki so tole pisali so moji, vtis prebranega pa je po vašem mnenju precej emotiven.
Pa naj bodi tako, tudi to je vredu.
Vseeno pa. V resnici cela izkušnja ni bila tako čustvena, ker imam v tem svetu že nekaj kilometrine in na precej stvari gledam bolj "hladno", kot pa "toplo". Pač, po določenem času se nekako spremeniš in ne nujno na slabše, le težišče pozornosti uspeš premakniti na nekoliko širšo perspektivo. in v tem smislu sezamova letina niti ni bila tako dramatična.
Ali pač, ker prsti, ki so tole pisali so moji, vtis prebranega pa je po vašem mnenju precej emotiven.
Pa naj bodi tako, tudi to je vredu.