PS: ukisanega ala TP lahko uporabljaš namesto kaper.
Nazadnje urejal/a voda 25 Sep 2014 12:12; skupaj popravljeno 1 kratDobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Portulaca oleracea - navadni tolščak
pri meni v I. mu rečejo tušnjak olitili tušt. ima veliko omege-3, je vir vitamina C, A, B in E. lahko ga ješ surovega in dodaš k ostali solati, ali ga prekuhaš v slani vodi, dodaš česen, olivc, kis sol in poper. lahko ga vmešaš v skuhan krompir tudi na solati itd. če ga je toliko na njivi kot pri Marijav pa rečeš "tušt in tma". namreč pregovor na hrvaškem, če je nečesa zelooo veliko, preveč. lpvoda
PS: ukisanega ala TP lahko uporabljaš namesto kaper.
Nazadnje urejal/a voda 25 Sep 2014 12:12; skupaj popravljeno 1 krat
PS: ukisanega ala TP lahko uporabljaš namesto kaper.
Nazadnje urejal/a voda 25 Sep 2014 12:12; skupaj popravljeno 1 kratTudi minulo sezono se ga je nabralo za 2-3 litre.
Sploh mi je rastlina vse bolj všeč. Sejem ga kot živo zastirko, ker se mi zdi, da nekako ne konkurira preveč agresivno kulturnim predstavnicam. Zdrži vročino, tudi če ga kdaj z motiko preblizu nog, ni panike in preživi, poleti pa je še dober vir semena. Edino to je, da mi zeleno listje nekako še ne potegne.
Nasploh mi je kot rastlina všeč med čebulo in česnom, zato ga spomladi kar načrtno posejem. Zraste tudi čez zastirko.
Fino je tudi to, da se aktivira pozno spomladi, ko pričenja toplejše vreme. Do takrat se ponavadi že opravi prvo pletje in ni zbiranja.
Poleti, ko dozori in odneha tudi usahne, nato pa proti jeseni ne nadleguje s preraščanjem ali divjanjem. Razen tistih, ki na novo skalijo. Vendar vsaj pri meni ti primerki niso nadležni.
Sploh mi je rastlina vse bolj všeč. Sejem ga kot živo zastirko, ker se mi zdi, da nekako ne konkurira preveč agresivno kulturnim predstavnicam. Zdrži vročino, tudi če ga kdaj z motiko preblizu nog, ni panike in preživi, poleti pa je še dober vir semena. Edino to je, da mi zeleno listje nekako še ne potegne.
Nasploh mi je kot rastlina všeč med čebulo in česnom, zato ga spomladi kar načrtno posejem. Zraste tudi čez zastirko.
Fino je tudi to, da se aktivira pozno spomladi, ko pričenja toplejše vreme. Do takrat se ponavadi že opravi prvo pletje in ni zbiranja.
Poleti, ko dozori in odneha tudi usahne, nato pa proti jeseni ne nadleguje s preraščanjem ali divjanjem. Razen tistih, ki na novo skalijo. Vendar vsaj pri meni ti primerki niso nadležni.
Citirano od tule:
| TVD je napisal/a: |
Spet ena bolezen, tokrat na tolščaku. Ga nisem pulila, da bi mi zacvetel, pa so se na njem pojavile neke čudne svetle pike, ki izgledajo, kot da bi bil pošprican z apnom. Kaj bi to lahko bilo? |
| juglans je napisal/a: |
| Bela rja (Albugo portulacae) Smotana bolezen. Do okužbe pride v hladnejšem (max 25°C) in vlažnem okolju (ponoči ob rosi) razvoj bolezni pa potrebuje suho in vroče pogoje in to je sedaj poleti čez dan. Gostiteljice so predstavnice križnic, pa blitva recimo, različne pese in verjetno še kaj, skratka na domačem vrtu nemogoče zaobiti z izločitvijo kritičnih kultur. Pri meni se to pojavlja zadnjih par let, se je pa žlahtna različica počasi pričela izrojevati v smer prvinske oblike portulaka in na njemu do letošnjega leta ni bilo te bolezni, zato se nisem preveč obremenjeval. Letos pa opažam kužbo tudi na divjem, tako da kultura počasi postaja neuporabna, le še nadležna, ali kako bi se izrazil. Sejal sem ga masovno kot živo zastirko po prvem okopavanju - pletju in zelo dobro je kljuboval vročini ter suši. Sedaj, v tem času sem ga pobiral za seme, ki je zelo dober sploh v pecivih. (hrustljav in sladkast) Sicer pa berem, da je tudi dober za zniževanje krvnega sladkorja, recimo. (rastlina in seme) Težko se mu bom odrekel, škropil pa tudi ne bom. ------ Sem preveril na mojih metinih bilih, kolikor pač zmore uspevati pri meni. Tudi pri meni je enaka rjavo pikasta bolezen. Se vidi, da jo sploh ne pogledam.  |
| TVD je napisal/a: |
Hvala za odgovor, juglans.  Ta vrt, na katerem se zdaj jaz malo zabavam, je od moje mame. Ona je ta plevel ves čas pulila ven, jaz pa sem ga zdaj pustila na vrtu, da bi prišla do semena. Imam tudi tistega, ki sem ga kupila v semenarni, vendar je drugačen, večji in ni nič bolan, čeprav je celo bližje pese in križnic. Ta, ki sem ga poslikala je pa bolj na samem in je kar naenkrat postal ves pikast. Škoda, sem mislila, da bom lahko prišla do semena. So pa posamezni majhni še drugje po vrtu, mogoče mi še uspe, upanje umre zadnje. Jaz bom rastlino uporabljala v prehrani, zaradi njegove zdravilnosti. Je v bistvu edini rastlinski vir prave oblike Omega3, ki je telo ne more proizvajati samo. Vegetarijanci (jaz sem vegi že 30 let) je ne moremo dobiti, ker se nahaja v živalskih maščobah, največ jo je v ribjem olju. Ima jo le še lan in črna kopriva (to mi je prinesla metuljc - hvala!) in je že na vrtu, vendar sem zdaj raziskovala še naprej in ugotovila, da ni v pravi obliki in jo mora telo še predelati, da jo lahko uporabi. Črno koprivo bom zdaj prvič uvedla v svojo prehrano, zato še ne vem, kako jo bom pripravljala, medtem ko tolščak, ki sem ga zdaj na novo odkrila, lahko uporabljamo kot zelenjavno prilogo ali v juhi, kar meni odgovarja, saj surove sestavine slabo prebavljam in bi bila izguba prevelika. Recept za zdravilno juho iz tolščaka: 250 gr tolščaka 2 skodelici jogurta 70 gr čičerikine moke 1/2 čž rimske kumine ščepec asofetide 1/4 čž kurkume 1/4 čž čili vprahu sol po okusu 1 žlica nasekljanega zelenega koriandra ali peteršilja žlica olja Tolščak nasekljamo, na olju prepražimo kumino asofetido in kurkumo, dodamo tolščak, zalijemo s skodelico vode. Pokrito kuhamo 5-6 minut. Med tem časom v skodelo z moko dolijemo nekaj jogurta in zamešamo gladko maso, dodamo še ostali jogurt in stresemo k tolščaku. Dolijemo še 3 skodelice vode in na zmernem ognju ves čas mešamo, dokler juha ne zavre. Takrat dodamo še sol in čili ter pokrito kuhamo 10 minut. Na koncu dodamo še koriander ali peteršilj. Sem jo danes mislila skuhati, pa sem včeraj zagledala te pike na divjem tolščaku, tako da jo bom zdaj naredila iz tistega "ta žlahtnega". Nisem pa vedela, da se uporablja tudi tolščakovo seme. A mi lahko poveš, kako ti prideš do semen in kako jih uporabiš. Hvala. |
Muha se oproščam, da te nadlegujemo. Sem ravno čez dan premišljeval, da bom del o tolščaku premaknil v ustrezno temo, a si me prehitela.
TVD, hojla nazorska kolegica. Sem šel preštevati leta od kar sem brez mesa in rahlo zaostajam za teboj. Me je pa hkrati pograbila slaba vest, ker ugotavljam, da verjetno premalo skrbim za polnovredno pestrost svoje prehrane. No ja.
Kakorkoli že. Tolščak je bil tudi pri meni uvodoma v enakem planu, kot pri večini, vendar mi je okus svežega strašansko anti in bi potreboval kar nekaj "mišic" da bi vztrajal in recimo temu razvijal sprejemljivost na krožniku. Nato in zato sem potem presedlal na semena, ki pa so dejansko božanska v čemurkoli pečenem, sicer pa ga dodajam v smutije in pogosto v semenske mešanice skupaj s kefirjem. Bi ga uporabljal še kje, predvsem pa pogosteje, a ga nikoli ni dovolj, sploh pa v zadnjem času, ko se razplamteva bolezen in ga pobiram vse manj. Namreč ko ga sušim, da se odpirajo semenske kapsule, se iz obolelih listov osipajo trosi rje in to ne more biti dobro.
Morda še to. V peciva, sladke kruhe ali mufine ga dodajam celega kar v moko. Ko je zadeva pečena dobi okus sladkega, samo seme pa postane hrustljavo krhko in med zobmi prav zanimivo poklja. Kot kakšne mini pokalice. Sigurno bi bil zanimiv v kakšnih palačinkah, recimo.
Pobiram ga tako, da v tem času porežem zrele rastline pri tleh, to pa potem razprostrem na kakšne stare rjuhe kje na soncu. Jaz to počnem v rastlinjaku, ker imam veliko prostora. (verjetno bi bilo dobro tudi kakšno podstrešje, le da mora biti zračno in rastline razporejene na tanko, da nebi slučajno plesnelo od vlage, skratka malo improvizacije ter opazovanja) V bistvu se suši dokaj počasi, ker je rastlina sočnica in vsebuje veliko vode, zato ta postopek traja kar nekaj časa, predvsem pa je odvisno od vremena. Bolj kot je vroče, hitreje je gotov postopek sušenja in odpiranja semenskih kapsul. Vsekakor je fino razprostrte rastline malo obračati, da se lepše sušijo. Na koncu "protje" še otresem z rokami, seme presejem skozi sito, spiham na vetru ali vejalniku in še malo dosušim na soncu pa je. V resnici zelo simpl zadeva, če gledam celoten proces od setve do končnega čiščenja. (pri mnogih stvareh se prične komplikacija šele na koncu ob čiščenju, da ne omenjam luščenja in podobne tegobe) In to je to. Dejansko enostavna kultura.
Ga pa sejem spomladi kar tako, na počez, čez že posajene površine. Itak kali dokaj pozno, oz. tudi če prve primerke pokopljem z motiko se naslednji uspejo povsem dobro razviti kljub poletni vročini.
Hvala za recept in tvoja razmišljanja o prehrani. Vem in vidim, da potrebujem vzpodbude, ker je še toliko stvari neaktiviranih, tako da si dobrodošla še kje s podobnimi zapisi.
Morda še to. Če razumem pravilno, na tvojem vrtu ni ves obolel. Svetujem ti, da se malo angažiraš in sproti odstranjuješ obolele rastline, ki jih potem odloži v zabojnik za bio odpadke, skratka nekam, da se trosi bolezni ne širijo. Upam, da boš tako čim dalj zadrževala izbruh bolezni tudi na žlahtnem ker je resnično škoda, če se ga ne bo več dalo uporabljati.
TVD, hojla nazorska kolegica. Sem šel preštevati leta od kar sem brez mesa in rahlo zaostajam za teboj. Me je pa hkrati pograbila slaba vest, ker ugotavljam, da verjetno premalo skrbim za polnovredno pestrost svoje prehrane. No ja.
Kakorkoli že. Tolščak je bil tudi pri meni uvodoma v enakem planu, kot pri večini, vendar mi je okus svežega strašansko anti in bi potreboval kar nekaj "mišic" da bi vztrajal in recimo temu razvijal sprejemljivost na krožniku. Nato in zato sem potem presedlal na semena, ki pa so dejansko božanska v čemurkoli pečenem, sicer pa ga dodajam v smutije in pogosto v semenske mešanice skupaj s kefirjem. Bi ga uporabljal še kje, predvsem pa pogosteje, a ga nikoli ni dovolj, sploh pa v zadnjem času, ko se razplamteva bolezen in ga pobiram vse manj. Namreč ko ga sušim, da se odpirajo semenske kapsule, se iz obolelih listov osipajo trosi rje in to ne more biti dobro.
Morda še to. V peciva, sladke kruhe ali mufine ga dodajam celega kar v moko. Ko je zadeva pečena dobi okus sladkega, samo seme pa postane hrustljavo krhko in med zobmi prav zanimivo poklja. Kot kakšne mini pokalice. Sigurno bi bil zanimiv v kakšnih palačinkah, recimo.
Pobiram ga tako, da v tem času porežem zrele rastline pri tleh, to pa potem razprostrem na kakšne stare rjuhe kje na soncu. Jaz to počnem v rastlinjaku, ker imam veliko prostora. (verjetno bi bilo dobro tudi kakšno podstrešje, le da mora biti zračno in rastline razporejene na tanko, da nebi slučajno plesnelo od vlage, skratka malo improvizacije ter opazovanja) V bistvu se suši dokaj počasi, ker je rastlina sočnica in vsebuje veliko vode, zato ta postopek traja kar nekaj časa, predvsem pa je odvisno od vremena. Bolj kot je vroče, hitreje je gotov postopek sušenja in odpiranja semenskih kapsul. Vsekakor je fino razprostrte rastline malo obračati, da se lepše sušijo. Na koncu "protje" še otresem z rokami, seme presejem skozi sito, spiham na vetru ali vejalniku in še malo dosušim na soncu pa je. V resnici zelo simpl zadeva, če gledam celoten proces od setve do končnega čiščenja. (pri mnogih stvareh se prične komplikacija šele na koncu ob čiščenju, da ne omenjam luščenja in podobne tegobe) In to je to. Dejansko enostavna kultura.
Ga pa sejem spomladi kar tako, na počez, čez že posajene površine. Itak kali dokaj pozno, oz. tudi če prve primerke pokopljem z motiko se naslednji uspejo povsem dobro razviti kljub poletni vročini.
Hvala za recept in tvoja razmišljanja o prehrani. Vem in vidim, da potrebujem vzpodbude, ker je še toliko stvari neaktiviranih, tako da si dobrodošla še kje s podobnimi zapisi.
Morda še to. Če razumem pravilno, na tvojem vrtu ni ves obolel. Svetujem ti, da se malo angažiraš in sproti odstranjuješ obolele rastline, ki jih potem odloži v zabojnik za bio odpadke, skratka nekam, da se trosi bolezni ne širijo. Upam, da boš tako čim dalj zadrževala izbruh bolezni tudi na žlahtnem ker je resnično škoda, če se ga ne bo več dalo uporabljati.
NAVADEN TOLŠČAK PRAŽEN Z JAJCI
Potrebujemo:
2 skodelici drobno narezanih poganjkov in listov navadnega tolščaka, 1 kozarec vode, 2 žlici belega ali olivnega olja, ščepec dobre misli, sol po okusu in 3 jajca.
Priprava
Vodo zavremo in v njej prekuhamo narezan navadni tolščak. V ponvi segrejemo olje spečemo jajca in dodamo prevret ocejen navadni tolščak.
SOLATA
2 skodelici navadnega tolščaka drobno narežemo, dodamo strok drobno narezanega česna, posolimo po okusu, dodamo ščepec sveže bazilike in dobre misli, zabelimo z olivnim oljem in okisamo po okusu.
VLOŽEN NAVADNI TOLŠČAK
Liste, stebla in poganjke prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati nekaj minut. Rastline precedimo in naložimo v kozarce za vlaganje. Dodamo začimbe in z zeliščnim kisom prelijemo navadni tolščak ter kozarce dobro zapremo. Tako pripravljen navani tolščak uporabljamo kot kisle kumarice.
Potrebujemo:
2 skodelici drobno narezanih poganjkov in listov navadnega tolščaka, 1 kozarec vode, 2 žlici belega ali olivnega olja, ščepec dobre misli, sol po okusu in 3 jajca.
Priprava
Vodo zavremo in v njej prekuhamo narezan navadni tolščak. V ponvi segrejemo olje spečemo jajca in dodamo prevret ocejen navadni tolščak.
SOLATA
2 skodelici navadnega tolščaka drobno narežemo, dodamo strok drobno narezanega česna, posolimo po okusu, dodamo ščepec sveže bazilike in dobre misli, zabelimo z olivnim oljem in okisamo po okusu.
VLOŽEN NAVADNI TOLŠČAK
Liste, stebla in poganjke prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati nekaj minut. Rastline precedimo in naložimo v kozarce za vlaganje. Dodamo začimbe in z zeliščnim kisom prelijemo navadni tolščak ter kozarce dobro zapremo. Tako pripravljen navani tolščak uporabljamo kot kisle kumarice.
vsem, ki uspete celo posejani 
tolščak vložiti, pojesti...Jaz se še vedno z njim borim, saj nepopuljen v dobrem tednu, posebno, če je vmes še kak naliv, zraste v ogromen povšter, ki po moje, odžira hrano posajenim vrtninam. Meni pride tudi skozi slamnato zastirko, raste po potkah..V glavnem, jaz se z njim nikakor ne morem spoprijateljit. 
_________________Živeti na podeželju je najlepše!Glavno kolateralno prednost tolščaka vidim v tem, da tam, kjer raste tolščak, ni drugega plevela. Poleg tega delujekot živa zastirka, kar je v tem času zdlo dobrodošlo.
Seveda pa je odličen na vse zgoraj opisane načine.
Zakaj bi bistveno odžiral hrano drugim rastlinam? Meni se zdi, a so koristi bistveno večje od potencialne škode.
Seveda pa je odličen na vse zgoraj opisane načine.
Zakaj bi bistveno odžiral hrano drugim rastlinam? Meni se zdi, a so koristi bistveno večje od potencialne škode.
aha, saj je itak tolstica in s seboj nosi dovolj vlage, da v miru dozori tudi porezan. Drugače pa, pobiram ga, ko se prve že osipajo, ostale pa potem prestrežem. Te dni moram le še prepihati letošnji pridelek. Za kakšen liter ga je sigurno.
Divji ima manj semen na kapsulo, pa tudi drobnejši je, poleg tega pa raste plazeče in hitro se pobere še precej zemlje, ki se jo ne da izpihati.
Divji ima manj semen na kapsulo, pa tudi drobnejši je, poleg tega pa raste plazeče in hitro se pobere še precej zemlje, ki se jo ne da izpihati.