Stran 3 od 6
Objavljeno: Po Feb 02, 2015 12:06 am
Napisal/-a Parangalus
Kar je ZUF napisal par postov nazaj je pomembno.
Tudi mene je ta film navdušil in več let sem eksperimentiral s sekanci, ki so zelo podcenjen material za naše vrtove in imel zelo presenetljive rezultate.
Nekaj osnov:
- če želite gojiti zelenjavo na omenjen način ne razmišljat o plasti, ki je na začetku manjša od pol metra. Ja, 50 cm. Pomembno za vzpostavitev mikroživljenja za razgradnjo, v pol leta se lahko zniža za več kot pol. Pravi oboževalci so rdeči deževniki in ličinke zlatih minic. Njihovi izločki pa bomba za rastline in to želimo doseči s to metodo. In vsako leto dodatnih 20+ cm.
- ne preveč računat na prvotno zemljo, ki je spodaj. Paul ima spodaj kamnit teren. Če ga dobro poslušate na začetku pravi, da tam nebi nič raslo.
- potrebujete vir dušika. Gnojevka iz raznih kopriv, gabeza... zmleti ostanki rib... Paul uporablja kurjeke. Pri oksidaciji ogljika in drugih bakterijskih oblikah razgradnje rjavega materiala so potrebne velike količine N, zato ga je za rastline potem premalo oz jim je nedostopen. Kompostni čaj!
- Ni vseeno kakšni sekanci so. Predvsem pa če so samo sekanci v prvem letu ne pričakovat pridelka. To kar Paul uporablja je že na 3/4 kompost. Američani imajo veliko podjetij, ki urejajo vrtove in okolico, in posledično imajo ogromno mešane lesno-listnate zmlete mase, ki jo vozijo na deponije, kjer se kompostira, dokler so pogoji optimalni torej do(C:N =30:1). Del je potem kompost, del pa nepredelani sekanci vendar vseeno dobro inokulirani z gljivami in bakterijami, ki svoje delo nadaljujejo na gredi.
- Da bi imeli tak vrt in takšno zelenjavo kot jo ima Paul je potrebnih več let. 1-2 če pridno delate, 3-5 pa če pustite naravi da opravi svoje. seveda ob vsakoletnem dodajanju.
Sam sem sekance najprej uporabljal na potkah. Po 2 letih mi je iz potk rasel lepši radič kot na gredi 
Krompir pa sem na pol metra globoki gredi ven pobiral kar z roko. Korenje lahko spuliš z dvema prstoma
Del "predelanih" sekancev vsako leto presejem in uporabim kot substrat za sadike.
Moj glavni problem pa je vir.
Toliko na hitro, pa še en namig: bokashi
Objavljeno: Po Feb 02, 2015 4:26 am
Napisal/-a zuf
Hej Parangalus, lepo, da si se oglasil, vidim, da maš samo pozimi cajt!?
Ja, pol metrska plast materiala, ki bo postal dober humus je dobra naložba, sploh pa na obali, kjer zemlji primankuje humusa in je zelo dovzetna za sušo.
Si pa zelo lepo "gobo" ustvaril na prvotni površini v teh letih!
Tuki pr nas sicer tega ne rabimo tako na debelo, ker je kllima druga in seveda tla.
Z prvotno zemljo se dela čudeže tukaj, ker ni v takem šoku kot na obali.
Par cm humusa na leto in je noro.
Seveda, ta humus izgine in ga zemlja poje, ampak dela - si dejansko lahko privoščimo, da se nam za zelo kratek čas pojavi gola zemlja/prvotna tla.
Ti pa najbrž nočeš da bi še kdaj sploh videl prvotne zemlje, da maš čim debelejšo gobo, ki zadržuje vodo.
Bi pa omenil, da je tudi pri tebi prvotna zemlja zelo pomembna kot vir mineralov, ki jih prenašajo glive do rastlin.
Do zdaj sem zastiral s senom, svežo travo in podobnim.
Na obali, krasu in podobnem se ni obneslo, kot je povedal Parangalus, so plasti bile nezadostne in niso zaščitile prvotne zemlje, vsaj ne tako, kot bi želel.
Kjer je zemlja vsaj kolikor toliko dobra se obnese.
Lansko leto sem uporabljal za zastirko kompost, ki se mi je od vseh zastirk najbolje obnesel na vseh nivojih.
Na obali tega še nisem probal, zastiranje samo s kompostom... najbrž je potrebna kr debela plast.
Sekance (dokaj svež les listavcev in iglavcev) sem prvič uporabil pred novim letom tukaj na kmetiji in sem zasul s sekanci 20cm preširoko travnato potko, kjer bo krompir, pa eno večjo gredo s 5 cm.
Mi mamo problem ker smo pridno navozili kar nekaj kubikov sekancev, a ni bilo mogoče čisto do kmetije.
Se pa na tistem velikem dolgem kupu lepo kompostirajo, kot pravi Paul sveže iglice so zakon za kompostiranje sekancev.
Objavljeno: To Feb 03, 2015 12:20 am
Napisal/-a voda
Pozdravljeni, moja logistika (nekoč bi se namesto besede logistika reklo »po efektu nastalega v dani situaciji z zaključkom ob preverjanju postopka, ter globokem premisleku«) se pri tej temi enako kot pri podobnih opiram na opazovanju in rezultatih teh v danih situacijah v naravi ob mojem minimalnem sodelovanju.
Torej, pri izdelavi takih in podobnih gredic izhajam iz priprave komposta, saj tam dodajam različne »odpadne« snovi. Te se v tej svoji raznolikosti same »uravnavajo« na vseh področjih, in ob tem nastane dober produkt- kompost, kljub temu da ne tehtam in ne preverjam odvrženo.
Prepričana sem, da bi omenjeno gredico naredila boljšo in kvalitetnejšo, predvsem hitrejše dozorelo, če bi vse te sveže snovi (sekance, listje, travo, kuhinjski odpadke, zemljo, slamo, seno, itd. ) zamešala in premešala in jih potem tako pripravljene uporabila. Tega sistema se še nisem lotila, a letos bo tudi to nared.
Drugače tako idealno ali manj idealno gredico takoj dam v promet. Korenine posajenih rastlin ne glede na sorto delajo čudeže. Razkrajajo. Pri tem je pomembno ne glede na višino, da gredico nekajkrat pošteno zalijem. Po vrhu končne plasti dodam nekaj zemlje. Previlam (z vilami prebodem in zasukam, da zemlja nekoliko zleze v nižje nivoje) in znova zalijem.
Naslednje dejanje je, da z roko razširim zgornjo plast tam kjer imam namen posaditi rastline.Ta je obvezno globoka in široka cca 20 cm. Nasujem mešanico zemlje in komposta. Posadim. Zalijem. Pri takem postopku je možna tudi setev (bučk, kumar itd) večjih semen. Preverjno.
Pri višjih 50 cm gredicah in naprej je nepoterbno na začetku pri tleh polagati časopis. Zakaj ? Zato, ker pri tej višini brez svetlobe in zraka tudi plevel ne uspeva. Če je kakšen od teh, tako vstrajen da pokuka na površje ga z lahkoto odstranim, ker je oslabljen in nima več trdovratne moči.
Nedolgo nazaj sem gledala angleško oddajo o ekološkem kmetovanju. Kmet ki se ukvarja z ekološko pridelavo zorje njivo, v brazde da volno (v bližini je odlagališče volne), sfreza jo, poseje oz. posadi bodoče pridelke. Pravi, da ta način gnojenja uporablja že vrsto let, leto za letom. Volna v zemlji v enem letu zgnije. Pri meni v Istri ta način zagotovo nebi deloval. Presuho je in bi kosi volne pri naslednjem obdelovnju zemlje gledali iz zemlje. Tukaj v Sloveniji je več možnosti za takšen način obdelave zemlje. To metodo lahko uporabimo tako, da nama ob solati ne kuka volna, ker v tem primeru ni opravila svojo funkcijo gnojenja. Ob tem, morate priznati je zelo neestetsko .
Še nekaj bi dodala ob prej povedanem, da na kamnih nič ne raste. Ni res. Na otokih v Jadranu so trsi dobesedno posajeni v »šodru«. Enako sem videla v neki hr.oddaji nekje v centralni Hrvaški trse v kamnih, zemlje sploh ni bilo videt. Smokve-fige rastejo tudi v »živem kamenu« zato ker Imajo sekundarne korenine tako tenke kot las. Te se priplazijo v vsak kamniti razcep če je vsaj žlica zemlje. Čudovite pinije imajo enak sistem preživetja. Še pa še pa še je…
Ob razumevanju zemlje in rastlin sem tudi uspešna pri obiranju plodov. Včasih se tudi vprašam čigavi so ti plodovi? Mojii? lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: Pe Feb 06, 2015 4:32 am
Napisal/-a Parangalus
@Zuf:
Sem se selil, novo stanovanje, nova lokacija. Razen par malenkosti nisem lani sadil skoraj nic. Zdaj pa je na vrsti okolica in nov vrt pa so misli spet na "pravem" mestu
Z velikimi kolicinami raznih kompostov, morske trave in listavk, zastirk... sem v dveh letih iz neprivlacne primorske zemlje naredil rodovitno prst. Veliko dela ampak se da. Cisto nekaj drugega pa je filozofija iz omenjenega filma. Vsi smo z navdusenjem gledali kako Paul z lahkoto izpuli ogromno redkev ali peso, ne spomnim se vec, iz debele plasti sekancev in si potiho mislili: jaz bi tudi ...
In lahko. Ampak ni bliznjic kot se jih vsi radi posluzujemo, da bi cim prej lahko uzivali v rezultatih in videli ali deluje ali ne. Pa saj je v tem filmu, ce se prav spomnim, tudi primer druzine, ki je hotela enako kot paul. Pa so nasuli sekance in vanje takoj posadili rastlinje vendar ni bilo zeljenega rezultata. Potem so pa kombinirali s kompostom in primarno zemljo, da so lahko imeli pridelek ze prvo leto. Ampak to ni to.
Sekanci so odlicen material za vrt za razlicne namene. Back to eden filozofija je privlacna in jo udejanji lahko prav vsak, skoraj kjerkoli, le nekaj osnov je treba upostevat. Pa raje 5m2 kot je treba kot pa 20 z bliznjicami.
Kot je Zuf rekel je zemlja pomembna za minerale in mikrobe. Fino presjano sem jo dodal sekancem kot zacimbo, le nekaj %. Organski material s casom manjsa volumen, % zemlje pa se povecuje. Aja pa porabil sem kar nekaj kave.
Zuf, kje si pa dobil toliko sekancev?
@voda: mene tudi navdusujejo kapre kako rastejo iz zidov starih his in obzidja, za konkurenco pa krompirja nikoli ne bodo imele ;)
Objavljeno: Pe Feb 06, 2015 4:51 am
Napisal/-a zuf
Hej, dober večer tudi tebi, ali dobro jutro, ali lahko noč?!
| Parangalus je napisal/a: |
| Zdaj pa je na vrsti okolica in nov vrt pa so misli spet na "pravem" mestu |
Se veselim s tabo, zakon!
Ja, kot si napisu, ni bližnjic, je treba negovat in ustvarjat da neki rata. Vse dobre stvari rabijo čas!
Zadnjič sem enga poslušal in je tako dobro povedal... vsi so tako navdušeni nad sekanci v tistmu filmu, seveda igrajo veliko vlogo, samo skoraj vsi pa spregledajo da Paul redno dovaža kompost iz kurnika. Kurji drek je zakon.
| Citiram: |
| Fino presjano sem jo dodal sekancem kot zacimbo, le nekaj %. Organski material s casom manjsa volumen, % zemlje pa se povecuje. Aja pa porabil sem kar nekaj kave. |
Dobra fora!
Evo točno to, detajli... kava recimo, ni kar tako za spregledal v temu nizu stavkov, ane?
| Citiram: |
| Zuf, kje si pa dobil toliko sekancev? |
Ob cesti v dolini, je bilo ogromno vejevja še od lanskega žleda, pa so jeseni vse zmulčili.
Smo jih ujeli na delo, itak vprašali če lahko pospravimo in smo navozili na vrh grebena. Zdaj pa sproti vozimo do kmetije, ker je cesta adijo.
No, zame je lahko noč, fajn bodi, super, da se oglašaš. Ajde.
Objavljeno: Pe Feb 06, 2015 9:36 am
Napisal/-a figula
| Parangalus je napisal/a: |
Aja pa porabil sem kar nekaj kave.
|
Bi lahko prosim napisal malo več kako si porabil kavo.
Jaz usedlino sušim in zbiram, pa ne vem ali bi jo kar malo po vrtu natrosila, na spletu je veliko različnih informacij.
Objavljeno: Sr Feb 11, 2015 4:15 am
Napisal/-a Parangalus
Kar direkt v gredo z njo. 1-2 kg na m2 jo z lahkoto vdelas v zgornjo plast zemlje pred setvijo recimo solat, motovilca... Vse rastline jo imajo rade, bucke, h sadikam paradiznikov jo lahko das. Pa se polze odganja. Jaz sem jo v omenjenem primeru mesal med sekance. 2 leti nazaj sem jo na vrt prinesel okoli 100 kg in pocel vse mogoce. Kompostiral, bokashi, sekanci, direkt...
Zuf, te sekance ti je pa sam bog poslal
kaj bi dal jaz za tole
Kurjeki so pa za sekance kot izmisljeni zaradi visoke vsebnosti dusika
Objavljeno: Sr Feb 11, 2015 11:26 am
Napisal/-a rukola
| Parangalus je napisal/a: |
... 2 leti nazaj sem jo na vrt prinesel okoli 100 kg in pocel vse mogoce. Kompostiral, bokashi, sekanci, direkt...
|
Parangalus, tole sem te hotel vprašati, ker si že pred leti govoril, da si dobil zoc od kave pri kolelgu. Tudi sam dobil možnost dobiti nekaj kg kave na teden. Zaenkrat sem bil prepričan, da si kavo bokaširal. Tako sedaj testno bokaširam v dveh kantah samo kavo.
Mislim si, da bokaširano kavo lahko dam na vrt v "neomejenih" količinah saj je to predelan organski material, ali pač ne?
Če praviš da lahko 1-2kg kavne usedline (nebokaširane) na m2 - to velja za nekaj časa (kot pri oglju) ali to velja da se lahko doda letno.
Vsekakor jo je lažje samo vdelati v zemljo kot bokaširati. Kaj praviš.
A misliš, da lahko kavo direktno kar posujem po gredi kjer je vsajen zimski česen?
Objavljeno: Sr Feb 11, 2015 1:47 pm
Napisal/-a figula
Po nekaterih virih naj bi kava dvigala kislost 
(eh, bom en tak simpl test naredila s papirčkom .... pa da vidimo kaj pokaže .... )
Objavljeno: Sr Feb 11, 2015 3:33 pm
Napisal/-a zuf
100kg kave? Ti si nor!
Tuki se občasno pije kavo, pa mi je tečno sproti uporabljat.
Bi bil zos primeren za shranjevanje in če ja, kako?
Bi ga recimo na 14 dni uporabil, ko bi ga imel več.