Tanacetum cinerariifolium - dalmatinski bolhač
- Peter
- Prispevkov: 721
- Pridružen: Ne Jun 09, 2013 2:00 am
- Kraj: Lucija
Je komu uspelo vzgojit bolhača iz semen.
Od prijazne forumašice sem dobil semena in jih posejal v lončke. Del semen sem zakopal približno cm globoko, del sem jih samo potresel po površini, vse sem namočil in postavil na okensko polico v stanovanju. Tretjino pa sem pustil za rezervo.
Po približno 2 tednih se še nič ne dogaja, verjetno sem preveč neučakan, ampak sem danes našel eno hrvaško stran kjer piše, da morejo semena preživet zimo na prostem.
Od prijazne forumašice sem dobil semena in jih posejal v lončke. Del semen sem zakopal približno cm globoko, del sem jih samo potresel po površini, vse sem namočil in postavil na okensko polico v stanovanju. Tretjino pa sem pustil za rezervo.
Po približno 2 tednih se še nič ne dogaja, verjetno sem preveč neučakan, ampak sem danes našel eno hrvaško stran kjer piše, da morejo semena preživet zimo na prostem.
-
- Prispevkov: 3119
- Pridružen: Ne Feb 23, 2014 1:00 am
Hojla
Jaz bi malo z enim zobotrebcem pobrklala, da vidim, če notri v zemlji kaj dogaja. Če se nič, bi dala teglc v zamrzovalnik in ko bi ga dala ven na tako mesto, da bi se počasi odtajalo. Potem bi poveznila eno vrečko prek teglca in nekaj luknjic naredila s šivanko in dala na okno.
Lej Peter, ne rečem, da tako naredi. Tako bi naredila jaz.
Sicer pa sva tako dogovorjena, da ti malo sadikco pošljem. Pa če ti jo še Melona da, si pa na konju, ne samo na Obali
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Jaz bi malo z enim zobotrebcem pobrklala, da vidim, če notri v zemlji kaj dogaja. Če se nič, bi dala teglc v zamrzovalnik in ko bi ga dala ven na tako mesto, da bi se počasi odtajalo. Potem bi poveznila eno vrečko prek teglca in nekaj luknjic naredila s šivanko in dala na okno.
Lej Peter, ne rečem, da tako naredi. Tako bi naredila jaz.
Sicer pa sva tako dogovorjena, da ti malo sadikco pošljem. Pa če ti jo še Melona da, si pa na konju, ne samo na Obali
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
-
- Prispevkov: 2615
- Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am
bolhača presajaš s koreninsko grudo kadar imaš čas. mogoče bo marjetice (njegovi cvetovi) nekaj dni kasneje odprl. lpvoda
Peter, pri tako drobčkanih semenih je 1cm pa ja pregloboko. jaz bi jih posejala po površju zemlje in označila mesto od zunaj. enako bi posejala v širšo posodo in dala nekam pod kakšno grmovje. saj nekako tako je v naravi ko se same zasejejo. če si bral o tem, da morajo biti prej na hladnem jih daj prej za 2 dni v frižider. mogoče bo delovalo. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Peter, pri tako drobčkanih semenih je 1cm pa ja pregloboko. jaz bi jih posejala po površju zemlje in označila mesto od zunaj. enako bi posejala v širšo posodo in dala nekam pod kakšno grmovje. saj nekako tako je v naravi ko se same zasejejo. če si bral o tem, da morajo biti prej na hladnem jih daj prej za 2 dni v frižider. mogoče bo delovalo. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
- Peter
- Prispevkov: 721
- Pridružen: Ne Jun 09, 2013 2:00 am
- Kraj: Lucija
Hvala vsem za nasvete. Naredil sem tako:
Od 6-tih lončkov z zemljo in semeni sem 3 odnesel v vrt in jih raztresel po gredi kjer mislim imet rastlino. Pred tem sem z grabljicami rahlo razrahljal površino. Delo z dežnikom in v dežju.
2 lončka sem dal v vrečko in hladilnik spodnji predal(3-4°C), en pa je ostal na okenski polici. Se mi zdi, da je skrinja z -16°C malo premrzla v primerjavi z Dalmacijo. Tretjino semen, ki sem jih pustil za rezervo sem ravno tako dal v hladilnik. Semena in zemljo mislim pustit v hladilniku vsaj 10 dni, nato pa ven.
Če do konca marca, začetek aprila ne bo nič, se pa javim za sadike.
Od 6-tih lončkov z zemljo in semeni sem 3 odnesel v vrt in jih raztresel po gredi kjer mislim imet rastlino. Pred tem sem z grabljicami rahlo razrahljal površino. Delo z dežnikom in v dežju.

2 lončka sem dal v vrečko in hladilnik spodnji predal(3-4°C), en pa je ostal na okenski polici. Se mi zdi, da je skrinja z -16°C malo premrzla v primerjavi z Dalmacijo. Tretjino semen, ki sem jih pustil za rezervo sem ravno tako dal v hladilnik. Semena in zemljo mislim pustit v hladilniku vsaj 10 dni, nato pa ven.
Če do konca marca, začetek aprila ne bo nič, se pa javim za sadike.
- Peter
- Prispevkov: 721
- Pridružen: Ne Jun 09, 2013 2:00 am
- Kraj: Lucija
Evo me spet, sem še malo raziskoval po hrvaških straneh o dalmatinskem buhaču.
Drugje nikjer ne omenjajo stratifikacije. Zgleda, da sem naletel na eno in edino stran, ki to omenja. Je pa pri ostalih omenjena dokaj slaba in neenakomerna kaljivost, ki traja od 20 do 50 dni. Še je upanja.
Povzetek prebranega. prvo leto imamo iz sejančkov bolj malo cvetov. Bogato cveti od drugega do šestega leta, nato pa upada. Po osmih letih naj bi menjali rastišče in ne uporabljali istega vsaj 3 leta. Da cvetlica proizvede dovolj insekticida, potrebuje 2500 ur sonca. Dovolj se šteje vsebnost 0.8-2.5% piretrina, kar pa v kontinentalnih področjih ne dosega.
Na Hrvaškem so največjo vsebnost piretrina dosegli v samoniklih rastlinah na otoku Lastovo. Vsebnost je bila 1,3%. Povprečje hrvaškega primorja je 0,69%. Za primerjavo, v Ruandi dosegajo 3,5%.
Najboljše rezultate dosegamo v zemlji z ph 6,5 do 8,5.
Drugje nikjer ne omenjajo stratifikacije. Zgleda, da sem naletel na eno in edino stran, ki to omenja. Je pa pri ostalih omenjena dokaj slaba in neenakomerna kaljivost, ki traja od 20 do 50 dni. Še je upanja.

Povzetek prebranega. prvo leto imamo iz sejančkov bolj malo cvetov. Bogato cveti od drugega do šestega leta, nato pa upada. Po osmih letih naj bi menjali rastišče in ne uporabljali istega vsaj 3 leta. Da cvetlica proizvede dovolj insekticida, potrebuje 2500 ur sonca. Dovolj se šteje vsebnost 0.8-2.5% piretrina, kar pa v kontinentalnih področjih ne dosega.
Na Hrvaškem so največjo vsebnost piretrina dosegli v samoniklih rastlinah na otoku Lastovo. Vsebnost je bila 1,3%. Povprečje hrvaškega primorja je 0,69%. Za primerjavo, v Ruandi dosegajo 3,5%.
Najboljše rezultate dosegamo v zemlji z ph 6,5 do 8,5.