Bokaši kompostiranje

[lpmami]

muha je napisal/a:

lpmami, obstaja še ena rešitev. Namesto pipice montiraš primerno dolgo gibljivo cevko in jo zamašiš ali pa pipico daš na konec cevke. Podobno, kot je za odtok vode pri nekaterih pralnih strojih.

To, muha, kakšnapreprosta rešitev - potem ko ti jo nekdo na talarju prinese. Hvala!_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[lpmami]

Ker je to v stanovanju v bloku, moram res paziti, da ne smrdi. Ker pa sem, vsaj zadnje čase, veliko odsotna, bi se mimogrede lahko zgodilo, da bi se nateklo preveč tekočine, material bi pri dnu stal v njej in - kolikor vem - v takem stanju začne gniti in smrdeti._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[Aye-Aye]

lpmami, tekočina ni problem in zaradi nje ne gnije, saj tudi zelje fermentira v tekočini, nič ne rabiš odlivat. No jaz zdaj sploh nič več ne odlivam, in se vse skupaj lepo fermentira, edino na koncu preden gre vse skupaj v zemljo, si tekočino prišparam za polivanje po zastirki (listje in seno).

[lpmami]

Aye-Aye je napisal/a:

lpmami, tekočina ni problem in zaradi nje ne gnije, saj tudi zelje fermentira v tekočini, nič ne rabiš odlivat.

Jaz sem navodila razumela tako, da material ne sme stati v odcedni tekočini, sicer se razvijejo nepravi mikroorganizmi, plesni in smrdi.
Kakšne izkušnje pa imate drugi glede odlivanja tekočine?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[zuf]

Domača Bokashi posoda
Uporabi se lahko jupol kanta s pokrovom ali pa 10L vedra od mleka, ki pridejo s pokrovom.
Jaz ne dodajam pipice, ali kakršnihkoli luknjic na dnu posod.
Vedro oz kanta je nespremenjena, glavno, da se lahko dobro zapre.
Ker moja verzija posode nima pipice ali drenažnih lukenj, na dno posode nasujem 1cm suhih otrobov, ali pa žaganja, suhe listavke ipd. kar popivna odvečno tekočino.
Če je potrebno še vmes kdaj dodam zgoraj omenjene in s tekočino ni problema.
Dostikrat pa sploh ni potrebno dodajati suhe snovi na dno in vmes, tako, da s tako posodo res ni problema.

Oglje kot dodatek pri kompostiranju.
Tole mi je tudi zanimivo, ima ogromno koristi.
Parangalus je dodajal eno žlico oglja na vsakih 5cm odpadkov.
Evo sem našel njegov zapis, najbrž ne bo imel nič proti, če citiram:

Citiram:

Parangalus: Na vsako plast (cca 5 cm) 1 - 2 zvrhani žlici oglja v prahu. 1 kg oglja na cca 3 kante. To je moj recept ki mi deluje. Sem iskal info na netu in nisem našel nič na to temo (težko verjet) pa sem sam eksperimentiral. Ne sme ga biti preveč saj je potem masa presuha ker oglje absorbira veliko tekočine. Od tega so 3 glavne koristi... izkoristiš fermentacijsko tekočino ki je polna življenja in potem mikroorganizmi ostajajo v zemlji še dolgo potem ko je material ves razkrojen. Tisti ki vas zanima koncept biooglja veste, da ga je po tem, ko ga narediš, potrebno inokulirat. No, s to kombinacijo ubijem dve muhi na mah. Končni rezultat pa je nekako v smeri filozofije terre prete. Ko sem prejšnji teden pripravljal prostor za paradižnik sem veselo ugotavljal kaj je v dveh letih nastalo iz krute primorske zemlje. Rahla, živa, temna prst, ki se med vilami kar vsuje ko "zaštihaš".

Nazadnje urejal/a zuf 02 Okt 2014 12:54; skupaj popravljeno 1 krat

[lpmami]

Zuf, hvala! Tole z žaganjem bom uporabila._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[paprika]

Danes sem sam začel z organkom dvojni set.
2 dni nazaj sma z očetom tudi sestavila kompostnik saj z organkom bom lahko pridobival prvovrsten kompost celo brez mešanja vsebine, ko se kompostira saj z mešanjem izgubljamo veliko.

Sedaj me zanima kako organkotovo fermentirano zmes potem
dodajate kompostu verjetno je dobro dodati suho listje,slamo?

[muha]

Enostavno jo zamešam med vsebino, ki je že notri - mulčenje in ostanki rastlin z vrta.

[paprika]

Kako kaj to napreduje ko je zima?
Namreč razmišljam da bi v rastlinjaku mešal z zemljo potem pa ko bo
topleje nadaljujem v kompostniku?

[muha]

Čez zimo ne razpada, ker mikroorganizmi potrebujejo temperaturo nad 8 °C. Če vkoplješ v zemljo je isto. To sem preverila, ko sem nekaj fermentiranih odpadkov vkopala v zemljo tik preden je zamrznila. Ob zgodnjem pomladanskem rahljanju z vilami so bili videti nespremenjeni.

Pravzaprav razmišljam, da bi pod takimi pogoji, se pravi pri temperaturi manj kot + 8 °C, fermentirane ostanke lahko shranjevali tudi v zaprtem sodu na balkonu.