Stran 3 od 34
Objavljeno: Sr Feb 26, 2014 9:58 pm
Napisal/-a voda
ogrci v kompostu pomlad 013. (kot opomba).
mislim, da zaradi take in podobne golazni vrtnarji svetujejo naj kompost ko ga dodajamo v sadilne jamice ali kanale pri sejanju in presajanju presejemo.
pri meni v Istri se od zlatih minic od maja-julija ne da živet. vse uničijo: vrtnice, druge rože, pradajze, smokve, češnje itd. eni pravijo da pomagajo pri kompostiranju. mi lahko kdo pove kaj pomagajo?
ko pride čas zrela minica zleze v kompost naredi to perfektno kroglico, v njo položi larvo katera se razvija in ta čas pojma nimam od česa živi. (ali pa. namreč nekaj podobnega sem videla pri eni od žuželk ala osa rečejo ji gusinac. iz blata zelo simetrično zgrajen tulec kot kitka a brez otprtine, čudovito, zgradi domek za podmladek. kaj mislite je dala noter poleg larve. omamljenih 5 rumenih malih pajkov. za ne verjeti.)
v zadnjem 4-tem letu pa pojedo vse in vsa v kompostniku (verjetno je to ta pomoč) splezejo ven in se začne novi ciklus uničevanja vrta.
teh kroglic ne delajo povsod. če je pod lončnico dovolj vlage in mila zemljica so tudi. ko presajam lončnico v kakšnem zračnem žepku v zemlji od spodaj v posodi se najde ta debelinko. jaz ves kompost pretipam in debelinkote nesem kokoškam, katre so navdušene nad tem beljakovinam. lpvoda
Objavljeno: Sr Feb 26, 2014 10:09 pm
Napisal/-a zuf
...spodaj so kratke razlage na temo bakterijsko, glivično.
Vzeto in prevedeno iz knjige Teaming with microbes;
Prehranjevalna veriga tal - 19. smernic
1. Nekaterim rastlinam bolj ustrezajo tla, kjer dominirajo glive - druge imajo raje bakterijsko dominantna tla.
2. Večina zelenjave, enoletnic, in trav raje sprejemajo dušik v obliki nitrata in najbolje uspevajo v bakterijsko dominantnih tleh.
3. Večina dreves, grmov, in trajnic raje sprejemajo dušik v obliki amonija in najbolje uspevajo v tleh, kjer dominirajo glive.
4. Kompost se lahko uporabi za vnašanje koristnih mikrobov v tlam kar vzdržuje verigo življenja.
5. Dodajanje komposta na površino tal bo poskrbelo za isto verigo življenja, kot jo vsebuje kompost.
6. Starana, rjava organska snov podpira glive - sveža, zelena snov podpira bakterije.
7. Zastirka dana na površino tal najbolje podpira glive, zastirka vdelana v tla podpira bakterije.
8. Če zmočiš in dobro zdrobiš zastirko, pospešiš kolonizacijo bakterij.
9. Grobe in bolj suhe zastirke podpirajo aktivnost gliv.
10. Sladkorji pomagajo pri razmnoževanju in rasti bakterij - alge, humična kislina, fulvična kislina podpirajo rast in razmnoževanje gliv.
11. Z ustrezno izbiro komposta in pravimi hranili, lahko narediš kompostni čaj, ki je glivično dominanten, bakterijsko dominanten, ali uravnovešen.
12. Kompostni čaji (in vse kar se tiče mikrobov, tudi vrtna tla) so zelo občutljivi na klor in razne konzervanse v vodi in dodatkih.
13. Uporaba sintetičnih gnojil ubije večino, če ne vseh mikrobov v verigi življenja tal.
14. Izogibaj se dodatkom, ki imajo visoko vrednost NPK.
15. Po uporabi kemičnih aplikacij naj vedno sledi uporaba kompostnega čaja.
16. Večina iglavcev in listavcev tvori mikorizo z ektomikorznimi glivami.
17. Večina zelenjave, enoletnic, trav, grmov, trajnic tvori mikorizo z endomikoriznimi glivami.
18. Frezanje in prekomerna motnja tal uniči ali močno poškoduje verigo življenja tal.
19. Uporabi endomikorizne glive pri setvi ali presajanju enoletnic in zelenjave.
Objavljeno: Sr Feb 26, 2014 10:13 pm
Napisal/-a zuf
Izdelava komposta, ki je glivično dominanten?
Preprosto, na kup zlagamo listje, žagovino, razne lesne odrezke, veje, vejice s čim manj zelenih delov.
Ne zalivamo s sladkano vodo in priboljški.
Tak kompost je odličen pri sajenju sadnih dreves, trajnic nasploh ipd.
Listavka, ki je zelo podobna teksturi komposta je tudi glivično dominantna.Nazadnje urejal/a zuf 26 Feb 2014 21:19; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Sr Feb 26, 2014 10:19 pm
Napisal/-a aladin
zuf, tole je že cela umetnost.... ni mi jasno - a sladkor je hrana bakterijam in glivam? Se pravi je najboljš zalivat s pocukrano deževnico?
Kaj so to endomikorizne in ektomikorizne glive?
Objavljeno: Sr Feb 26, 2014 10:26 pm
Napisal/-a zuf
| Citiram: |
| ... a sladkor je hrana bakterijam in glivam? |
Obojim, a bakterije ga bolj rabijo kot glive.
Predstavljaj si svežo travno bilko in suho vejo.
Kdo ima več sladkorja? Travna bilka ima bistveno več sladkorja.
Kdo bo razkrajal kaj? Glive suho vejo, bakterije travno bilko.
Mikoriza?
Je simbioza gliv in rastlin.
Tukaj je nekaj malega o mikorizi.
Ekto = zunaj.
Endo = noter.
Zunanja mikoriza in notranja mikoriza torej.
Bolj pravilen izraz za endomikorizo je arbuskularna mikoriza.
| Citiram: |
| Glive v tleh tvorijo gosto mrežo tankih nitk (hife oz. glivni micelij), s tem se močno poveča volumen tal iz katerega lahko črpajo mineralna hranila (P, N, mikrohranila), ki so rastlinskim koreninam pogosto nedostopna. Rastline tako v naravi prejmajo hranila večinoma s posrednim vnosom preko mikoriznih gliv, in ne z neposrednim privzemom s svojimi koreninami. Poleg izboljšane preskrbe z minerali, mikoriza izboljšuje tudi preskrbo rastlin z vodo in izboljšuje njihovo obrambo ob napadih patogenov, vpliva pa tudi na stabilizacijo strukturnin agregatov tal. Lahko rečemo, da je naravno stanje rastlin v kopenskih ekosistemih mikorizno stanje, nemikorizne rastline so namreč v naravi redke in omejene le na predstavnike nekaj rastlinskih družin. vir: http://mycorrhiza-slovenia.com/ |
Objavljeno: Sr Feb 26, 2014 11:04 pm
Napisal/-a metuljc
| zuf je napisal/a: |
| Citiram: | | ... a sladkor je hrana bakterijam in glivam? |
Obojim, a bakterije ga bolj rabijo kot glive.
Predstavljaj si svežo travno bilko in suho vejo.
Kdo ima več sladkorja? Travna bilka ima bistveno več sladkorja.
Kdo bo razkrajal kaj? Glive suho vejo, bakterije travno bilko.
|
Hm, ne vem, če to čisto drži. Obojim je sladkor (glukoza) nujen za celično dihanje in s tem celotno presnovo. Res pa je, da so jim vir glukoze lahko različne organske spojine, ker imajo različen nabor prebavnih encimov za njihovo razgradnjo. Nobena (travna bilka, suha veja) nima ravno veliko sladkorja, res pa je, da glive imajo encime, ki razgrajujejo celulozo, hemicelulozo, lignine in še kakšno podobno snov, zato lahko izkoriščajo tudi suhe veje (ker lahko razkrajajo te molekule, ki gradijo les, bakterije pa ali teh encimov nimajo ali jih imajo redke nin se vključijo pač kasneje, ko del razgradnje opravijo že glive. Tudi bakterije od travne bilke porabijo še kaj, razen sladkorja (kar je lahko ali glukoza ali saharoza), vsaj še škrob je v zelenih oz., bolje, živih rastlinskih delih. In še to, glive so aerobne, kar za mnoge bakterije ne drži.
Objavljeno: Če Feb 27, 2014 11:12 am
Napisal/-a zuf
Hvala, da se oglasiš in porpavi/dopolniš, je vedno dobrodošlo.
Tudi sam sem na začetku pri sebi mislil le navadni sladkor, ko je bilo govora o njem.
Preberite si zgoraj, kar je metuljc napisala.
Pa še tole o nastanku gozda in ravnovesju gliv:bakterij.
V prvih fazah rastlinskih združb prevladujejo bakterije.
Ko se akumulira vedno več organske snovi v obliki odpadkov s strani teh organizmov in rastlin, je na voljo dovolj hranil, da "vzklijejo" spore gliv.
Nadalje uspevajo, če imajo podporo okolja.
Na to vpliva veliko dejavnikov, kar nas najbolj zanima je tole;
Ko je rastlinski svet in veriga življenja v tleh vedno bolj raznolika, se število gliv poveča in vedno več kratko živečih rastlin, kot so enoletnice, daje prostor bolj trajnim rastlinam, trajnicam, travniškim rastlinam.
Ustvarja se vedno več organske snovi, kar nudi hrano za naraščajoče število gliv.
Pojavijo se grmi, drevesa, ...
Pri nasledstvu travnika v gozd začnejo prevladovati glive nad bakterijami - te ne morejo tekmovati, saj so omejene na prehranjevanje z enostavnimi sladkorji in drugimi ogljikovimi hidrati - teh je vedno manj, saj v nasledstvu travnika v gozd vedno bolj prevladujejo rastline, ki dajejo organsko snov polno lignina in celuloze (grmi, drevesa, trajnice).Nazadnje urejal/a zuf 27 Feb 2014 10:21; skupaj popravljeno 2 krat
Objavljeno: Če Feb 27, 2014 11:15 am
Napisal/-a zuf
| aladin je napisal/a: |
| a sladkor je hrana bakterijam in glivam? |
Sladkor je sharoza, če se ne motim?
Torej je enostaven sladkor, ki ga imajo bakterije zelo rade.
| aladin je napisal/a: |
| Se pravi je najboljš zalivat s pocukrano deževnico? |
... odvisno kaj boš zalival in s kakšnim namenom?
Da se vrnemo nazaj na temo, zalivanje komposta s sladkano vodo, dodajanje raznih marmelad ipd. bo povzročilo množitev bakterij, kar pomeni hitrejše razkrajanje kompostnega kupa - po vsej verjetnosti po tudi kompostni kup na koncu bakterijsko dominanten.
Objavljeno: Če Feb 27, 2014 3:49 pm
Napisal/-a metuljc
| zuf je napisal/a: |
| aladin je napisal/a: | | a sladkor je hrana bakterijam in glivam? |
Sladkor je sharoza, če se ne motim?
Torej je enostaven sladkor, ki ga imajo bakterije zelo rade.
|
Saharoza ni enostaven sladkor, saj je disaharid, sestavljen iz ene molekule glukoze in ene molekule fruktoze. Da jo organizem lahko izkoristi, mora imeti gen za tvorbo encima saharaza.
Objavljeno: So Mar 01, 2014 7:31 pm
Napisal/-a zuf
Kaj pa se zgodi z saharozo, ko jo stopimo v vodi, je bolje dostopna?
A bekterije imajo ta gen?
Ker so nore na namizni sladkor stopljen v vodi.
