Požar na Vrhniki
-
- Prispevkov: 4260
- Pridružen: So Maj 21, 2016 2:00 am
- muha
- Site Admin
- Prispevkov: 17579
- Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
- Kraj: Medvode okolica
-
- Prispevkov: 2066
- Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am
Nas so poklicali iz Vrhniške civilne zaščite in sporočili izsledke analize na težke kovine prav za našo njivo. Vse vrednosti so pod mejnimi oz. dovoljenimi. Je pa to omejena analiza, ne tako podrobna kot v bližini požara, pa vmes je bil že en dež.
Vzeli so tudi vzorce zelenjave, čeravno ne vem katere, ker jo še ni kaj dosti. Enkrat prejšnji teden smo izrazili željo, da pregledajo tudi naš konec in do prejle sploh nismo vedeli, da so včeraj vzeli vzorce prav pri nas.
Vzeli so tudi vzorce zelenjave, čeravno ne vem katere, ker jo še ni kaj dosti. Enkrat prejšnji teden smo izrazili željo, da pregledajo tudi naš konec in do prejle sploh nismo vedeli, da so včeraj vzeli vzorce prav pri nas.
-
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
figula je napisal/a: |
Jaz pa razmišljam, da bi si lahko, vsaj enkrat, za spremembo, nalili resnice. |
Se strinjam in nekaj od tega sem predstavil skozi svoje "oči". Me pa vseeno zanima kako to vidiš ti/ostali?
Pred leti sem se pogovarjal s človekom, ki je bil poslovno zelo veliko v Nemčiji. Recimo tistemu času razmah aktualne ekonomske krize in čuječno pozornost državljanov ob izginjanju delovnih mest.
Vso umazano industrijo so takrat masovno ukinjali in jo selili na Vzhod, predvsem na Kitajsko in Indijo, doma pa jim je ostajal kapital "čistega okolja". Čutiti je bilo mešanico zadovoljstva in skrbi. Bi eno in drugo, čeprav je nezdružljivo.
Ne vem, če je to neka presežna vrednost, ko selimo umazanijo na drug kraj, ko pa lastnega življenja nismo zmožni ali pripravljeni kultivirati v smer reševanja takšne problematike. Tu ne mislim na dotične tukaj sodelujoče, ampak nasplošno. Velikokrat sam sebe presenetim v negativnem in recimo temu nekakšen poizkus samorecenzije lastnega preteklega življenja. Prva težava je že ta, da človek tako postaja čudak.
Sicer pa drži tudi tvoja pripomba, mravlja, a ta pot menim da bo jalova. (mišljeno na naravo lokalnega duha, ki prevladuje na naših tleh)
-
- Prispevkov: 1478
- Pridružen: Po Jun 17, 2013 2:00 am
Prejle sem poslušala 24 ur ,večerno oddajo.
Linka še nimam-ampak priporočam v poslušanje.
En velik lajk gospodu Pretnarju._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/
Linka še nimam-ampak priporočam v poslušanje.
En velik lajk gospodu Pretnarju._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/
- Melona
- Prispevkov: 4574
- Pridružen: Pe Mar 28, 2014 1:00 am
- Kraj: Litija
Na hitro ne gre nobena kompleksna stvar zlepa. Na hitro se lahko zgodi samo vojna in v njej grejo v zrak vsi naši ostanki skupaj z nami. Ali pa kakšna huda epidemija, ampak ta bi odnesla samo onesnaževalce (nas), svinjarija bi pa za nami še vedno ostala. Da ne bo hudi krvi; mi in nami smo v tem primeru ljudje na splošno.
Iskanje rešitve ne bi smelo iti v smislu izselimo vse Kemise, ker nekdo jih bo moral sprejeti. Cilj bi moral biti, da bi jih potrebovali čim manj. Tudi običajnih odlagališč. Na vsak način pa premagati občutek, da smo čudaki, če se trudimo po svojih najboljših močeh. Saj tako na drobno se da tudi marsikaj narediti.
Je treba vsako leto kupiti plastične lončke za sadike? Ne, gotovo med letom nakupimo toliko jogurtov, kislih smetan, plastenk, še kup ostalega, da se posod nabere dovolj. Ne, nisem čudna, čuden je tisti, ki vpraša, če se mi da to plastiko pomivat. Sem sodi tudi vprašanje, če so res potrebni vsako leto novi plastični označevalci. In plastične prekle in plastični koli za paradižnik. OK, nimamo vsi gozda, ampak saj tudi manj kakovostne palice zdržijo nekaj časa, samo malo več dela je.
To je samo en primer tako mimogrede, ker ravno vsi radi vrtnarimo. Kje so še nepotrebni detergenti, neporabljena zdravila, kupi redko nošenih cunj, zavržena hrana, TV in računalniki v vsaki sobi, vse to se da kopičiti, da se pa tudi omejiti. Samo skleniti je treba tako, ozavestiti, da je to del problema. Ko se enkrat odločiš, da boš na to pozoren in o vsaki škodljivi navlaki razmisliš, se kar hitro izkoplješ čez občutek, da si čuden. Predvsem pa ni pametno računati na to, da bo za varnost in čistost kateregakoli dela sveta poskrbela politika, država.
Samo razpredam, nočem nikomur vzbujati slabe vesti.
Iskanje rešitve ne bi smelo iti v smislu izselimo vse Kemise, ker nekdo jih bo moral sprejeti. Cilj bi moral biti, da bi jih potrebovali čim manj. Tudi običajnih odlagališč. Na vsak način pa premagati občutek, da smo čudaki, če se trudimo po svojih najboljših močeh. Saj tako na drobno se da tudi marsikaj narediti.
Je treba vsako leto kupiti plastične lončke za sadike? Ne, gotovo med letom nakupimo toliko jogurtov, kislih smetan, plastenk, še kup ostalega, da se posod nabere dovolj. Ne, nisem čudna, čuden je tisti, ki vpraša, če se mi da to plastiko pomivat. Sem sodi tudi vprašanje, če so res potrebni vsako leto novi plastični označevalci. In plastične prekle in plastični koli za paradižnik. OK, nimamo vsi gozda, ampak saj tudi manj kakovostne palice zdržijo nekaj časa, samo malo več dela je.
To je samo en primer tako mimogrede, ker ravno vsi radi vrtnarimo. Kje so še nepotrebni detergenti, neporabljena zdravila, kupi redko nošenih cunj, zavržena hrana, TV in računalniki v vsaki sobi, vse to se da kopičiti, da se pa tudi omejiti. Samo skleniti je treba tako, ozavestiti, da je to del problema. Ko se enkrat odločiš, da boš na to pozoren in o vsaki škodljivi navlaki razmisliš, se kar hitro izkoplješ čez občutek, da si čuden. Predvsem pa ni pametno računati na to, da bo za varnost in čistost kateregakoli dela sveta poskrbela politika, država.
Samo razpredam, nočem nikomur vzbujati slabe vesti.