Objavljeno: So Jun 25, 2022 11:38 am
Poročilo po prvi petletki.
Prvotno me je skrbelo, ker pri nas ni kaj posebej senčnih kotičkov, črni malini pa naj bi takšna situacija bolj ustrezala. Tako da je ta zasaditev bila odstopanje od mojega siceršnjega pravila "posadi tisto, kar že samo hoče rasti" - kar ustreza legi. Vendar kako bi se lahko odrekel sadikam dobrega sadja po 1 eur
Pri dve leti je šlo zelo skromno že glede tega, ali sploh obstane in se razraste. A ker niso bili grmički nikomur napoti, ni bil problem jih pustiti še naprej.
S tretjim letom je počasi postalo zanimivo, zadeva se je začela širiti ob žični ograji.
Lani, v četrtem letu, je bilo dovolj pridelka, da je imelo smisel jih zamrzovati ločeno.
Letos je poplava, grmi pa so se tudi izredno razrasli - sklepam, da jim je zelo ugajala za te kraje nadpovprečno mokra pomlad. Od lani se prav aktivno širi, je pa to še vedno za moje pojme zelo obvladljivo (ni primerljivo recimo z divjo robido).
V primerjavi s klasično malino so plodovi manjši in bolj se občutijo pečke, tako da kogar moti, da kaj ostane med zobmi, ta sadež ni zanj. To pa je tudi edina meni znana slabost.
Plodovi so bolj čvrsti kot pri običajni malini in so tipično v grozdih na koncu vej. Zorenje je neenakomerno. Vendar lahko tudi izjemno štorasta oseba zgrabi celotni grozd in z njega v eni potezi potegne najbolj zrele bunkice. Verjemite, če gre meni, lahko vsak. Trgatev je tako po pobrani količini celo hitrejša kot pri klasični malini, čeprav so tam plodovi toliko večji, ker se klasika rada pojavlja bolj posamično.
Okus v polni zrelosti je opazno drugačen kot pri običajni malini in za moje pojme zelo dober. Podobno kot pri običajni malini je prehod iz zrele v RES zrelo fazo kar občutna izboljšava, čeprav so tudi pred tem neprimerno boljše kot kamen v hrbet.
Res ekstra veliki (+50% do +100%) in ob tem nič razvodeneli plodovi se pojavljajo na legah, kjer so noge v senci = več vlage. (Tega je zdaj nekaj tudi pri nas, ker so se lepo razrasle tudi druge zasajene zadeve.)
Na izrazito osončeni legi je ne samo zaradi plodov, temveč tudi zaradi boljšega stanja cele rastline primerno res zelo bogato zastiranje. Brez tega po moje na naši takrat še povsem sončni in odprti legi ne bi prišli dlje kot do drugega leta.
Obrezujem v bistvu ne - iztrošene lanske veje se prek zime prepričljivo posušijo, pomladi poberem stran, kar je napoti in to je to. Bolj podrobni posegi bi po moje bili potrebni bolj v primeru, da želite bolj urejen splošni izgled, kot pa zaradi zdravja in razvoja rastline. Pri nas je pristop kultivirana divjina in te potrebe ni. Mestoma pa je pametno malo razporejati mlade veje, ki se stegujejo naokoli, da bi našli primerno mesto za mlade grmičke (ukoreninijo se vrhovi).
Ne spomnim se, kdo vse je na koncu dobil sadike takrat 2017, ko sem jih pobral iz kupa odvečne robe v Kallii, vendar če ste pol tolko zadovoljni kot pri nas, je projekt uspel.
Te spodaj so v pekaču zato, ker jih tako zamrzujem - potem pa posamično kot frnikole natrosim v vrečko. Vendar dobivam ob tem pogledu idejo, da saj bi jih lahko konec koncev dal tudi v pečico in bi nastalo kaj zanimivega.
Če bi kdo želel sadike, lahko pride jeseni ponje v MS, na voljo je kar precej prostovoljčkov, enako velja za sortne rdeče maline (Amira, Polka, Autumn bliss) in robide (Triple crown, Navaho big&early). Komur je zanimivo kaj sveže pojesti z grma, pa je seveda dobrodošel tudi prej.
Prvotno me je skrbelo, ker pri nas ni kaj posebej senčnih kotičkov, črni malini pa naj bi takšna situacija bolj ustrezala. Tako da je ta zasaditev bila odstopanje od mojega siceršnjega pravila "posadi tisto, kar že samo hoče rasti" - kar ustreza legi. Vendar kako bi se lahko odrekel sadikam dobrega sadja po 1 eur
Pri dve leti je šlo zelo skromno že glede tega, ali sploh obstane in se razraste. A ker niso bili grmički nikomur napoti, ni bil problem jih pustiti še naprej.
S tretjim letom je počasi postalo zanimivo, zadeva se je začela širiti ob žični ograji.
Lani, v četrtem letu, je bilo dovolj pridelka, da je imelo smisel jih zamrzovati ločeno.
Letos je poplava, grmi pa so se tudi izredno razrasli - sklepam, da jim je zelo ugajala za te kraje nadpovprečno mokra pomlad. Od lani se prav aktivno širi, je pa to še vedno za moje pojme zelo obvladljivo (ni primerljivo recimo z divjo robido).
V primerjavi s klasično malino so plodovi manjši in bolj se občutijo pečke, tako da kogar moti, da kaj ostane med zobmi, ta sadež ni zanj. To pa je tudi edina meni znana slabost.
Plodovi so bolj čvrsti kot pri običajni malini in so tipično v grozdih na koncu vej. Zorenje je neenakomerno. Vendar lahko tudi izjemno štorasta oseba zgrabi celotni grozd in z njega v eni potezi potegne najbolj zrele bunkice. Verjemite, če gre meni, lahko vsak. Trgatev je tako po pobrani količini celo hitrejša kot pri klasični malini, čeprav so tam plodovi toliko večji, ker se klasika rada pojavlja bolj posamično.
Okus v polni zrelosti je opazno drugačen kot pri običajni malini in za moje pojme zelo dober. Podobno kot pri običajni malini je prehod iz zrele v RES zrelo fazo kar občutna izboljšava, čeprav so tudi pred tem neprimerno boljše kot kamen v hrbet.
Res ekstra veliki (+50% do +100%) in ob tem nič razvodeneli plodovi se pojavljajo na legah, kjer so noge v senci = več vlage. (Tega je zdaj nekaj tudi pri nas, ker so se lepo razrasle tudi druge zasajene zadeve.)
Na izrazito osončeni legi je ne samo zaradi plodov, temveč tudi zaradi boljšega stanja cele rastline primerno res zelo bogato zastiranje. Brez tega po moje na naši takrat še povsem sončni in odprti legi ne bi prišli dlje kot do drugega leta.
Obrezujem v bistvu ne - iztrošene lanske veje se prek zime prepričljivo posušijo, pomladi poberem stran, kar je napoti in to je to. Bolj podrobni posegi bi po moje bili potrebni bolj v primeru, da želite bolj urejen splošni izgled, kot pa zaradi zdravja in razvoja rastline. Pri nas je pristop kultivirana divjina in te potrebe ni. Mestoma pa je pametno malo razporejati mlade veje, ki se stegujejo naokoli, da bi našli primerno mesto za mlade grmičke (ukoreninijo se vrhovi).
Ne spomnim se, kdo vse je na koncu dobil sadike takrat 2017, ko sem jih pobral iz kupa odvečne robe v Kallii, vendar če ste pol tolko zadovoljni kot pri nas, je projekt uspel.
Te spodaj so v pekaču zato, ker jih tako zamrzujem - potem pa posamično kot frnikole natrosim v vrečko. Vendar dobivam ob tem pogledu idejo, da saj bi jih lahko konec koncev dal tudi v pečico in bi nastalo kaj zanimivega.
Če bi kdo želel sadike, lahko pride jeseni ponje v MS, na voljo je kar precej prostovoljčkov, enako velja za sortne rdeče maline (Amira, Polka, Autumn bliss) in robide (Triple crown, Navaho big&early). Komur je zanimivo kaj sveže pojesti z grma, pa je seveda dobrodošel tudi prej.