Res se je izkazala za trpežno. Od treh grmičkov (roza cvetoče), ki so bili čez poletje precej ubogi, je eden lepo prezimil. Malo sem nametala ostanke rastlin z grede, največ je pa verjetno pripomogel brin, ki se je prelomil pod težo ledu in lepo zaščitil gavro. Vse je za kaj dobro, še celo žled _________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadjeNazadnje urejal/a lpmami 09 Maj 2014 22:59; skupaj popravljeno 1 krat
Vidim, da so Vam gavre zelo pri srcu. Res so zelo lepe, vendar žal večina sort ne sodi med prav trpežne. Vse po vrsti so občutljive na preveč moče v zemlji in zato jih je nujno saditi v odcedna tla. Ni dovolj, da zemlji primešamo pesek. Voda mora imeti možnost odtoka v globino. Torej na dnu, pod plodno plastjo vrtne zemlje, ne sme biti glinaste plasti. Večina sort gavre je tudi občutljivih na zelo nizke temperature, zato v Istri, Dalmaciji, v Sloveniji ob morju in sploh v Sredozemlju in tudi na atlantski obali Evrope (Nizozemska, Belgija, Francija) dobro uspevajo. V notranjosti Evrope pa se večina sort obnaša bolj kot enoletnice. Če je zima blaga, prezimijo, sicer pa propadejo.
Lahko jim z raznimi ukrepi pomagamo, da preživijo tudi dolga deževja in sneg, vendar jih še vedno ne moremo smatrati za trpežne trajnice.
Kolikor je meni poznano, pa obstaja ena sorta, ki je na mraz absolutno odporna tudi v centralni Evropi, le odcedna tla potrebuje tudi ta. To je Gaura lindheimeri 'Summer Breeze'. V naslednjem letu ali že letos na jesen bo dosegljiva.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Lepo mi dela roza gavra, ki je prezimila pod polomljenim brinom Upam, da kmalu zacveti._________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Če me spomnita, kate in bobolino, v jeseni ali še bolje spomladi, bi verjetno lahko šlo=). Letos sta starša poskusno razdelila eno našo gavro na ene štiri dele in za zdaj zgleda, da bodo vsi delali. Greda je tako za letos zapolnjena, drugo leto pa bi lahko kaj odvzel.
Če sem uspel pravilno razumeti se pojavlja želja po gavrah in posledično morebiti tudi vprašanje kako zadevščino množiti.
Melkijad bi odvrnil: "nič lažjega" in odpujsal bi domov. Natanko tako enostavno je. Idealni so ravno trenutni, spomladanski in zelo omladni poganjki, ki se z lahkoto prelomijo. Gre pa tudi z malce bolj otrdelimi, v največji stiski tudi že s cvetnimi stebli, vendar z vsaj enim listom in vegetativnim brstom. Skratka, stebelca se "nasecka" in potakne v vlažno zemljo. To je to. Ni pomembno število listov/dolžina potaknjenca, vse se ukorenini. Koreninice naredi na stebelcu in ne v predelu brstov, lahko pa jo, pri koreninjenju opazujete tudi v kozarcu vode. V vrtnarskem žargonu je to PLEVEL, ki sam od sebe raste in ni zahteven.
Jaz sem imel eno samosevno v rastlinjaku, kjer resnično ni dobila nič vode. Podlaga je bila tampon-gramoz (30cm), pod njim pa mrtva ilovica. Zrastla je v pravo grmado in noro cvetela. Vsako spomlad je bila oblomljena do tal, ostala nega pa je bila le to, da nismo ravno hodili po njej. Zelo lepa je bila do letošnje pomladi, ko so jo izkopali. Koreninski vrat je bil debel za moško roko, lotili pa so se jo s krampom. Banda. Imam pa še testno posajene zunaj, na predelu z enako mrtvo ilovico. Ena je na rahlem hričku in je lepša, pri drugi pa se večkrat zadržuje voda ali vsaj močnejša vlaga in je temu primerna. Bela je kljub vsemu trdnejša od roza variante, ki jo zelo moti zimska vlaga. Zgolj eksperimentiram, za okrasne namene pa jih ne potrebujem več.