Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum - I.
O bog...
Ko sem posadil prve štiri borovnice sem kopal jarek kot nor in sicer dimenzij 80x65x6000mm (šxgxd), vanj sem nagomilil na m3 gozdne zemlje in šote (12kom 250L) , poleg vsega sem posadil še na greben cca. 250mm .....
Naslednjo jesen (2014) bom vzel ven borovnice in izkopal vso to "bogatijo" in jo mešal z lubjem in posadil nazaj, pa bo substrata na pretek, hkrati bom prezračil zadevo, saj sem po zadnjem presajanju prepričan, da je celoten jarek (substrat) čisto zapacan.
Ko sem posadil prve štiri borovnice sem kopal jarek kot nor in sicer dimenzij 80x65x6000mm (šxgxd), vanj sem nagomilil na m3 gozdne zemlje in šote (12kom 250L) , poleg vsega sem posadil še na greben cca. 250mm .....
Naslednjo jesen (2014) bom vzel ven borovnice in izkopal vso to "bogatijo" in jo mešal z lubjem in posadil nazaj, pa bo substrata na pretek, hkrati bom prezračil zadevo, saj sem po zadnjem presajanju prepričan, da je celoten jarek (substrat) čisto zapacan.
miha34 je napisal/a: |
O bog... Ko sem posadil prve štiri borovnice sem kopal jarek kot nor in sicer dimenzij 80x65x6000mm (šxgxd), vanj sem nagomilil na m3 gozdne zemlje in šote (12kom 250L) , poleg vsega sem posadil še na greben cca. 250mm ..... Naslednjo jesen (2014) bom vzel ven borovnice in izkopal vso to "bogatijo" in jo mešal z lubjem in posadil nazaj, pa bo substrata na pretek, hkrati bom prezračil zadevo, saj sem po zadnjem presajanju prepričan, da je celoten jarek (substrat) čisto zapacan. |
Miha
Če je rast in rodnost Ok, potem pusti na miru, samo ko bo potrebno dosuti, napravi mešanico šote, lubja ali sekancev ter kremenčevega peska (ali mivke).
Tudi jaz sem prve tri borovnice pred dvanajstimi leti posadil v mešanico 1/2 zemlje in 1/2 šote.
Kasneje sem borovnice sadil v mešanico 1/3 zemlje in 2/3 šote.
Nato sem dosipaval s šoto in storži. Pred cca 6-7 leti sem začečel zastirati z borovim lubjem, dosipavati pa z mešanico iz cca 3/5 šote, 1/5 borovega lubja (rdeči bor) in 1/5 kremenčeve mivke (uporabljam suho mivko, ki se lažje meša). Nekaj je bilo vmes tudi smrekovega žaganja.
Rast grmov je normalna, rodonost tudi (potrgam cca 1/2 cvetov).
Lani spomladi, ko je bila zemlja dobro premočena in mehka, sem okoli vsake borovnice ( cca 20 cm od sredine grma) z železnim kolom (tistim za delanje lukenj za fižolove prekle) naredil na vsakih 10 - 15 cm luknjo in notri vsul mešanico 3/4 šote in 1/4 kremenčevega peska. Po prvem nasutju luknje sem nato še dvakrat zalil in dosul.
Letos bom mogoče ponovil.
Na ta način brez škode za rastlino v globino spravimo nekaj kremenčevega peska in šoto, lahko bi pa dodali tudi npr. žaganje. Sekance bomo na ta način težko spravili globje v zemljo, ker so veliki._________________lp
Zdravo
sem nov član foruma.Ker smo v naši družini veliko borovnicožeri sem se odločil posaditi nekaj borovnic, za enkrat 6. Še sreča, da sem našel ta forum, ker drugače res ne vem, kaj bi iz vsega tega nastalo. Pri prebiranju foruma sem prišel do zaključka, da potrebujem cca 6*1*0.45 veliko gredo. Odločil sem se, da bo to okvir sestavljen iz impregniranih lesenih elementov, dvignjen cca 25cm nad teren, sama jama pa bo cca 20cm globoka. Za substrat sem nabavil 2m3 smrekovih oblancev, ki jih bom zmešal z 1500l šote ter 1m3 gozdne zemlje. Zanima me, če bo to OK? Imam pa še eno vprašanje. Kaj naj naredim z oblanci preko zime. Trenutno jih imam pokrite z mrežo. Ali je potrebno kaj dodati (kakšno gnojilo ali kaj podobnega), da se zadeva vsaj delno skompostira, ali pa naj pustim tako kot je.
lp Dušan
sem nov član foruma.Ker smo v naši družini veliko borovnicožeri sem se odločil posaditi nekaj borovnic, za enkrat 6. Še sreča, da sem našel ta forum, ker drugače res ne vem, kaj bi iz vsega tega nastalo. Pri prebiranju foruma sem prišel do zaključka, da potrebujem cca 6*1*0.45 veliko gredo. Odločil sem se, da bo to okvir sestavljen iz impregniranih lesenih elementov, dvignjen cca 25cm nad teren, sama jama pa bo cca 20cm globoka. Za substrat sem nabavil 2m3 smrekovih oblancev, ki jih bom zmešal z 1500l šote ter 1m3 gozdne zemlje. Zanima me, če bo to OK? Imam pa še eno vprašanje. Kaj naj naredim z oblanci preko zime. Trenutno jih imam pokrite z mrežo. Ali je potrebno kaj dodati (kakšno gnojilo ali kaj podobnega), da se zadeva vsaj delno skompostira, ali pa naj pustim tako kot je.
lp Dušan
Se strinjam da je šote precej preveč; prvič je draga, drugič nam je praksa pokazala, da ni tako nedolžna. Obstojajo že borovničevi nasadi brez uporabe šote. Priporočam ti šote v količini 10 % do največ 30 % skupnega substrata!
20 plus 25 cm višine zadošča, vendar ti priporočam da sadiš v kopo, torej sredino grede dvigneš za najmanj 10 cm (do 20 cm), ker se organski material z leti precej posede, s tem pa se ti lahko zgodi "spoj" korenin borovnic z osnovnim terenom. Sicer odvisno tudi od konfiguracije terena in pH vrednosti terena. Nižji je osnovni pH, manj je nevarnosti za borovnice.
Za žaganje se priporoča, da je pred uporabo kompostirano, po moje bi veljalo to tudi za oblance, torej jih čez zimo imej odgrnjene. Ne vem pa če bi dodajanje gnojil (dušika) kaj pomagalo, saj zimske temperature niso prave za proces kompostiranja.
Kompostirano žaganje priporočajo kot preventivo proti koreninski gnilobi borovnic, ni pa tak hud problem uporaba surovih lesnih odpadkov - samo direktno okrog korenin jih ne bi uporabljal. Za razkroj (huminiziranje) porabijo precej dušika in to ravno v rastni dobi, ko dušik rabi borovnica.
LP
P.S. Pogovarjali smo se že o starem, pocastem substratu, ki bazira na šoti.
Šota vsebuje precej mastnih, katranskih substanc. Pred desetletji, daleč nazaj so jo uporabljali za proizvodnjo el. energije; seveda v deželah, kjer so jo imeli na pretek. Šoto so estrahirali, iz nje so izločili gorljive "naftne" derivate in z njimi poganjali turbine/generatorje. Zasledil sem, da so bila največja postrojenja, termoelektrarne do moči 200 MW ; naša nuklearka je moči 600 MW ...
Stric Google mi je izbrskal tudi neko poročilo; za časa avstroogrske so samo malo eksperimentirali z ljubljansko šoto. Na parih punktih (Babna Gorica, Kostanjevica) je vsebovala do 5,5 % voskastih/katranskih snovi. Najmanj, 0,7 procenta pa v Rakovi jelši. Z navedbo, da šota ponekod, npr. v Rusiji vsebuje mnogo več "nafte" - največ, do 25 % pa so našli na Galapaškem otoku Chatham._________________mfranc
20 plus 25 cm višine zadošča, vendar ti priporočam da sadiš v kopo, torej sredino grede dvigneš za najmanj 10 cm (do 20 cm), ker se organski material z leti precej posede, s tem pa se ti lahko zgodi "spoj" korenin borovnic z osnovnim terenom. Sicer odvisno tudi od konfiguracije terena in pH vrednosti terena. Nižji je osnovni pH, manj je nevarnosti za borovnice.
Za žaganje se priporoča, da je pred uporabo kompostirano, po moje bi veljalo to tudi za oblance, torej jih čez zimo imej odgrnjene. Ne vem pa če bi dodajanje gnojil (dušika) kaj pomagalo, saj zimske temperature niso prave za proces kompostiranja.
Kompostirano žaganje priporočajo kot preventivo proti koreninski gnilobi borovnic, ni pa tak hud problem uporaba surovih lesnih odpadkov - samo direktno okrog korenin jih ne bi uporabljal. Za razkroj (huminiziranje) porabijo precej dušika in to ravno v rastni dobi, ko dušik rabi borovnica.
LP
P.S. Pogovarjali smo se že o starem, pocastem substratu, ki bazira na šoti.
Šota vsebuje precej mastnih, katranskih substanc. Pred desetletji, daleč nazaj so jo uporabljali za proizvodnjo el. energije; seveda v deželah, kjer so jo imeli na pretek. Šoto so estrahirali, iz nje so izločili gorljive "naftne" derivate in z njimi poganjali turbine/generatorje. Zasledil sem, da so bila največja postrojenja, termoelektrarne do moči 200 MW ; naša nuklearka je moči 600 MW ...
Stric Google mi je izbrskal tudi neko poročilo; za časa avstroogrske so samo malo eksperimentirali z ljubljansko šoto. Na parih punktih (Babna Gorica, Kostanjevica) je vsebovala do 5,5 % voskastih/katranskih snovi. Najmanj, 0,7 procenta pa v Rakovi jelši. Z navedbo, da šota ponekod, npr. v Rusiji vsebuje mnogo več "nafte" - največ, do 25 % pa so našli na Galapaškem otoku Chatham._________________mfranc