Bolezni in škodljivci paradižnikov

[Ivčk]

bobolino je napisal/a:

Kaj se pridobi z bakrom v primerjavi s kakimi sistemiki?

Pridobiš ne nič, vsekakor bo sistemik zagotovo bolj pomagal.
Jaz pa bi raje ostala na malo bolj naravni bazi, zato sem posegla po bakru, predvsem zato, ker je bil napovedan dež, baker pa se od vseh kontaktnih fungicidov najmanj izpira.

Takoj, ko bo dež ponehal, bom spet na dnevnem do dvodnevnem škropljenju s sodo, dokler se bolezen ne umiri (ne izgine seveda sama od sebe, obolele dele je treba mehansko odstraniti) in vreme ne stabilizira..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

[živa]

Tako, moje stanje paradižnikov je sledeče: odstranila dve rastlini, ker so bili tudi plodovi že oboleli, nekateri imajo del stebel (cca 4 cm) črne (v Žireh je imela soseda popolnoma plesnivo krompirjevo cimo, je šla v parih dneh),
pri Novem mestu pa je stanje popolnoma enako. Vsi so letos na prostem, nimajo strehe (mož ni utegnil pokriti konstrukcije). V NM sem poškropila z Dithanom, v Žireh pa ne upam, ker imamo zraven peteršilj in solato.

Če kupim (brez dovoljenja) kaj močnega, bom preprečila širitev? kaj bi to ekstra močno bilo? Seveda so bili doma deležni koprive, rmana, kamilice, sode, njivske preslice, mleka, na Dolenjskem pa ne vsak teden. Učinek - nikakršen! Verjetno se bom letos poslovila od paradižnika, imam pa čez 100 sadik.

Katastrofa! _________________Lp, Živa

[Pepe]

Spet vzporednica z vinogradništvom. V eko vinogradništvu se precej poslužujejo foliarnih gnojil, ki krepijo rastline. Vprašanje pa je, če ima kdo za paradižnik na našem območju izdelan in v veliko letih preizkušen sistem. Paradižnik je rastlina, ki se z zmeraj novimi poganjki lahko kar upira bolezni.
Živa, kako skupaj pa imaš paradižnike, če jih imaš 100?
@labia: očitno te nisem razumel.

[Plamenka]

Živa, tiste 4cm lise na steblih, če jih ni preveč, ostrgaj z nožkom in takoj poškropi s sodo, pa mogoče rešiš rastline. Pa vsak dan jih pregleduj in odstranjuj obolele liste. Seveda to gre samo pri tistih, ki jih imaš doma in lahko vsakodnevno skrbiš zanje.

Pa seveda redči rastline, da se bodo po dežju hitreje osušile.

[labia]

živa je napisal/a:

Če kupim (brez dovoljenja) kaj močnega, bom preprečila širitev? kaj bi to ekstra močno bilo? Seveda so bili doma deležni koprive, rmana, kamilice, sode, njivske preslice, mleka, na Dolenjskem pa ne vsak teden. Učinek - nikakršen! Verjetno se bom letos poslovila od paradižnika, imam pa čez 100 sadik. Katastrofa!

Ja, takšni rezultati so žal delno pričakovani. Namreč, noben naravni pripravek ni tako učinkovit kot FFS. Bolj kot je "strupen" bolj je učinkovit proti škodljivcem.

Jasno je, da si nihče ne želi jesti pridelke, ki so tretirani s FFS. Sicer je res , da je za vsako sredstvo predpisana karenca, kar pomeni, da naj jih nebi uživali v določenem času po špricanju.

Torej, če je karenca 7 dni, je dovoljena uporaba plodov šele po sedmih dneh. To ne pomeni, da je osmi dan rastlina brez "strupov" ampak zgolj to, da je nivo zastrupljenosti padel na tak nivo, da je pridelek užiten in nam ne bo povzročal težav po zaužitju. ( so tudi bolj občutljivi, ki jim bo vseeno). Torej je strup proti škodljivcem še vedno prisoten le razgradil se je do te mere, da ga lahko pojemo, ker je količina strupa sorazmerno majhna.
Ravno zato mnogi priiskušajo nravne pripravke, ki so večinoma neškodljivi.
Zato vedno najprej poizkušamo z manj agresivnimi sredstvi doseči učinek in šele kasneje (če že) preidemo na bolj učinkovite in bolj strupene pripravke.

Tukaj bom navedel zanimivo diplomsko delo, ki testira naravne pripravke v primerjavi z FFS. Komur se ne da vsega brati naj prebere samo rezultate, bolj na koncu dokumenta:
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_franceskin_bojan.pdf

Žal ne vem, zakaj nikoli ne testirajo sode, mleka, kisa, cimeta in podobnih domačih pripravkov. Predvidevam, da je razlog v financiranju preizkusa, ko podjetja, ki financirajo testiranje želijo testirati svoje naravne izdelke, ki jih tržijo. Lahko se pa motim.

Pri domačih pripravkih, ki sem jih navedel, ne gre za snovi, ki bi ubijale škodljivce, bolj gre (po mojem zmotljivem mnenju) za ustvarjanje neugodnega- neprimernega okolja za preživetje škodljivcev.

Lahko gre za neugoden pH, za film-ki prevleče list (lakiranje z mlekom) in podobno. Tudi olje in milo imata podoben učinek- preprečita direkten stik škodljive glive z povrhnjico lista.
Poleg seveda dodatnega bonusa, da preprečujeta izpiranje (olje) in boljše prekrivanje(milo).

Učinek je seveda manjši kot strupih, ki direktno ciljajo na posamezno bolezen (vrsto plesni) je pa seveda bistveno manj škodljivo (oziroma neškodljivo, ker sodo ali mleko lahko uživamo) tudi za nas.
Vsekakor se vsak sam odloči, kaj in kako bo uporabil. Če je bolezen že precej razvita je učinek domačih pripravkov zelo slab in če želimo imeti vsaj nekaj ploda ( v nasprotju z nič) je uporaba FFS sprejemljiva.

V končni fazi vsaj vemo s čim smo špricali in koliko smo sredstva uporabili.
Poleg tega je sedaj še precej časa do obiranja ploda in si lahko privoščimo FFS s karenco 3 ali 7dni in obiramo plodove pa 20 ali 30 dneh, ko je preostale učinkovine v ali na rastlini še bistveno manj kot pa treh ali sedmih dneh.
Nekako se ne morem izogniti občutku, da je v industrijski pridelavi teh sredstev bistveno več, ker gre za proizvodnjo in bi izpad dohodka ogrozil obstoj podjetja.

[Pepe]

[quote="labia"]

živa je napisal/a:

Nekako se ne morem izogniti občutku, da je v industrijski pridelavi teh sredstev bistveno več, ker gre za proizvodnjo in bi izpad dohodka ogrozil obstoj podjetja.

Ne gre samo za občutek. In ne gre samo za propad enega podjetja. Gre za propad marsičesa drugega. Tudi naših trenutnih življenjskih navad. Danes ne bi znali sprejeti dejstva, da letos pa ni kruha, ker so bile vremenske razmere za pšenico neugodne in je pridelka samo 10 % običajne količine. Enako za paradižnik. Ko prideluješ doma, veš, da par neugodnih vremenskih dni lahko pri kaki rastlini spremeni situacijo za 180 stopinj. Lani so eno setev endivije v vrtu uničile listne uši v sodelovanju z mravljami. Letos ni videti, da bo bolje, kljub bio poskusom s sodo, ki bi naj čudežno rešila skoraj vsak problem. Na vrtu si igranje lahko privoščimo.
Zavedati pa se je potrebno, da kmetje niso butasti. Če bi koprive delovale, bi jih tudi oni masovno uporabljali, ker bi bilo ceneje. Pri večji monokulturni površini se vsaka bolezen še potencira. Brez monokulture pa se stroški povečajo za nekajkrat. Potrošnik pa pove, koliko lahko za neko reč plača.

[živa]

Pepe, 56 jih imam doma (niso gosto sajeni, tudi poganjka imam samo po dva, tako da lahko dihajo, ostale pa na njivi na Dolenjskem, med njimi se lahko sprehajaš, ker so samo v eni vrsti.

bom s sodo poskusila, hvala za nasvet.

je pa zemlja tako mokra, da ni bilo včeraj treba zaliti sadike endivije, ki sem jo presajala. Samo cm na površini je bilo suhe. Letošnje poletje je pa res porazno s tem dežjem._________________Lp, Živa

[živa]

pepe, pravijo, da so uši pokazatelj pregnojene zemlje. Bi rekla, da je kar res.

labia, hvala za podatke. Insekticidi me ne zanimajo, fungicide si pa navedel v tabeli. Mislila sem, da kdo ve, kaj lahko kupim brez izpita. Bom poklicala v kakšno prodajalno._________________Lp, Živa

[labia]

, se strinjam pepe. Jaz sem zapisal vse skupaj bolj v blagi obliki, ti pa si bil bolj neposreden- direkten.

Vrtičkarstvo je res čisto druga kategorija od resne proizvodnje.
Zato si lahko privoščimo nekaj eksperimentiranja in alternativnih metod, če zadeva ne uspe ostane še vedno nakup v trgovini, finančno pa tudi ne bo predstavljalo hudega udarca - gre bolj za hobi ( in vsak hobi nekaj stane).
Jeze in obupa ob vsem trudu in ujčkanju pa bo kljub temu veliko.

Vsekakor je pri nas, vrtičkarjih, "cena" kilograma paradižnika, če bi upoštevali tudi vse delo in vloženo 10- kratna v primerjavi s proizvodnjo za prodajo.

Ne verjamem, da je kdo pripravljen prodati svoj na vrtičku pridelan kg paradižnika za 96 centov ali kaj podobnega. Če ga že oddam, ga raje podarim.

[labia]

Pepe je napisal/a:

Letos ni videti, da bo bolje, kljub bio poskusom s sodo, ki bi naj čudežno rešila skoraj vsak problem.

Čudežna sicer ni, menda je ogromno nezanesljivih prepisovanj na internetu v zvezi s sodo je pa tudi nekaj dobrih in kvalitetnejših zapisov.

Predvsem je treba izbrati zanesljiv strokoven vir. In nekateri testi s sodo so že bili v preteklosti, ki bi jim lahko zaupali.
Morda bo zanimivo tole branje:
http://ncalternativecropsandorganics.blogspot.com/2010/07/cornell-formula-fungicide-example-of.html

in posledično tole:
http://www.hiagritech.com/company.htm
in tole:
http://www.greencure.net/