Zmerno gnojenje, zmerna rast, zmerna obremenitev, zmerna rodnost... pomeni zdravo in odporno rastlino. Meni je to ključnega pomena.
In kot herbicid - motika.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Glifosat, Roundup, boom efekt, GSO, laži, zdravje
| mravlja je napisal/a: |
| Zmerno gnojenje, zmerna rast, zmerna obremenitev, zmerna rodnost... pomeni zdravo in odporno rastlino. Meni je to ključnega pomena. In kot herbicid - motika. |
Pri tebi že, ampak mi govorimo o pridelavi na nekaj desetih hektarjih. Bi tudi tako površino okopaval z motiko?_________________Iščem zanimive sadne vrste...
| Daniel R je napisal/a: | ||
Pri tebi že, ampak mi govorimo o pridelavi na nekaj desetih hektarjih. Bi tudi tako površino okopaval z motiko? |
Nekaj deset hektarjev presega "obseg" gartlca.
(a tudi nekaj deset hektarjev bi se dalo obdelovati na drug, naravi prijaznejši način... )Nazadnje urejal/a mravlja 21 Avg 2018 07:43; skupaj popravljeno 1 krat
| mravlja je napisal/a: |
| Nekaj deset hektarjev presega "obseg" gartlca. |
To je sicer res, ampak, tale debata je načelna, o (ne)uporabi omenjenega herbicida, ne samo (ne)uporabi na naših Gartlcih. Vsi Gartlci ne odtehtajo ene spodobne njivi v kateri od velikih pridelovalk žita, recimo. Tam, zaenkrat, alternative ni. Vsaj jaz je ne poznam.
Ne bom pisal o pridelavi posameznih kmetijskih kultur, niti ne o finančnih rezultatih, ki jih kmetje z njimi dosegajo, ali, bolje rečeno, bi jih morali dosegati. Pridelava je v veliki meri odvisna od družbenega "konsenza" prioritet pa tudi od osebne "usmeritve" pridelovalca. Zakaj so tuje trgovske "hiše" svojo "proizvodnjo" (mleko, ... ) organizirale v najbolj oddaljenih in zato najmanj "obremenjenih" - torej najbolj zdravih - koncih naše države? In ga z veseljem vozijo tudi "ven".
Princip, če ga karikiram :
vse v zvezi s prehrano, tudi kmetijstvo, (še) deluje po principu 50-letnika, ki se "zavestno" odloči, da se doživljensko zaveže "medicini" proti visokemu pritisku, a se svoji "količini" svinjine ne odpove - "pomigati" mu je pa pretežko.
Žal, drugače bo treba.
Princip, če ga karikiram :
vse v zvezi s prehrano, tudi kmetijstvo, (še) deluje po principu 50-letnika, ki se "zavestno" odloči, da se doživljensko zaveže "medicini" proti visokemu pritisku, a se svoji "količini" svinjine ne odpove - "pomigati" mu je pa pretežko.
Žal, drugače bo treba.
| Citiram: |
| Princip, če ga karikiram : vse v zvezi s prehrano, tudi kmetijstvo, (še) deluje po principu 50-letnika, ki se "zavestno" odloči, da se doživljensko zaveže "medicini" proti visokemu pritisku, a se svoji "količini" svinjine ne odpove - "pomigati" mu je pa pretežko. Žal, drugače bo treba. |
mravlja AMEN. Ni več kaj dodati.
Žal je tako, kot sem nekje že dejal. Če je od 1. industrijske revolucije dalje razvoj kmetijstva temeljil na uporabi kemijskih sestavin, kot boj zoper težave, potem je sedaj nemogoče ponuditi pravilno alternativo v odgovor, ki bo enakovredna po količini pridelane hrane. Je ni, ker je ne more biti, je ne poznamo.
So pa poti, ki bi se lahko razvile, ... morda v povsem novo paradigmo našega obstoja na tem planetu. No, saj potihoma vsi vemo, da je potrebna, a je zelo dober odgovor podal zgoraj mravlja.
Recimo tole:
https://www.youtube.com/watch?v=OUryneCjxV4
(kdor ne razume angleško naj se le prepusti slikam/posnetku, je dovolj nazoren, pa obremenjenost s subkulturami naj ostane nekje na nočni omarici ...)
Na hitro ne najdem posnetka,kjer so posnetki okolja pred zasnovanjem te skupnosti in potem, ter mejnih parcel, med klasično konvencionalo in "Holzerjevo permakulturo". Kogar zanima naj malo poklika različne posnetke, je zelo zanimivo že samo gledati. Tudi širše, skozi okoljsko družbeni aspekt spreminjanja Iberskega polotoka v "puščavo". Mestoma je prav neverjetno kako velike spremembe se dogajajo pred našimi očmi. Velikokrat se sprašujem ali se zavedamo kako srečni smo lahko še v naših krajih in po negativnem scenariju, kako blizu meje smo, ko ne bomo več.
Mravlja še enkrat hvala za karikirano ponazoritev stanja.
| juglans je napisal/a: |
| Mestoma je prav neverjetno kako velike spremembe se dogajajo pred našimi očmi. Velikokrat se sprašujem ali se zavedamo kako srečni smo lahko še v naših krajih in po negativnem scenariju, kako blizu meje smo, ko ne bomo več. |
Kot praviš.
Jaz sem imel plan biti za vedno v naši tukajšnji goščavi, ampak kakor stvari grejo - ne vem. Kanada, Rusija... Pa ko si star 60, 70 ali več, ni ravno čas za vse zasaditi znova.
| mravlja je napisal/a: |
| Ne bom pisal o pridelavi posameznih kmetijskih kultur, niti ne o finančnih rezultatih, ki jih kmetje z njimi dosegajo, ali, bolje rečeno, bi jih morali dosegati. Pridelava je v veliki meri odvisna od družbenega "konsenza" prioritet pa tudi od osebne "usmeritve" pridelovalca. Zakaj so tuje trgovske "hiše" svojo "proizvodnjo" (mleko, ... ) organizirale v najbolj oddaljenih in zato najmanj "obremenjenih" - torej najbolj zdravih - koncih naše države? In ga z veseljem vozijo tudi "ven". |
Ne rabiš pisati o pridelavi posameznih kultur, lahko napišeš v splošnem kako bi ti reorganiziral kmetijstvo da bi prehranil isto količino ljudi, prepovedal kemijo in ohranil približno iste cene. Ljudi pač ne moreš prisiliti da delajo na vrtu če nočejo, tudi ne moreš umetno regulirati cen.
Odločitev vsakega posameznika je če bo uporabljal kemijo in v kakšni meri, ampak predlagati prepoved brez da se poskrbi za alternativo je pa malo naivno. Kot sem omenil, če bi se kmetom pokazalo alternativo, ki bi bila približno enaka bi se jih dalo prepričati._________________Iščem zanimive sadne vrste...
| crtj je napisal/a: |
| Kot praviš. Jaz sem imel plan biti za vedno v naši tukajšnji goščavi, ampak kakor stvari grejo - ne vem. Kanada, Rusija... Pa ko si star 60, 70 ali več, ni ravno čas za vse zasaditi znova. |
Ne verjamem, da je to rešitev. Prej kot slej bodo ti isti problemi prišli za tabo, pa nima veze kam se boš preselil. Dokler bodo na svetu ljudje z miselnostjo, da je kemija rešitev za vse, bodo problemi. Edina rešitev je da se aktivno dela na iskanju alternativ. Vlaganje v razvoj in raziskave, drugo ne vidim kaj in kako bi lahko pomagalo._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Mislil sem pravzaprav predvsem na vremenske razmere. Vendar ja, sežejo slejkoprej na vse konce.
Na splošno imam vtis, da trud za dobro upravljanje vsaj svojega mini lokalnega okolja, češ koristno bo in morda se bo še koga prijelo -- ni samo kepa gor po hribu, temveč že srednjeročno jalova dejavnost glede na to, da sistemske spremembe prevladajo lokalne.
Vendar drugače ne želim. Tako počnem in to sem.
Na splošno imam vtis, da trud za dobro upravljanje vsaj svojega mini lokalnega okolja, češ koristno bo in morda se bo še koga prijelo -- ni samo kepa gor po hribu, temveč že srednjeročno jalova dejavnost glede na to, da sistemske spremembe prevladajo lokalne.
Vendar drugače ne želim. Tako počnem in to sem.