Brbr, in kaj narediš s takimi odganjajočimi? Tudi kar posadiš, kot svetuje Muha? Mogoče te bom pa res prosila za eno prgišče nekalečih. Letos sem namreč obljubila parim sosedam, da jih "uvedem" v vzgojo anke . Kaj praviš, moja česnova mentorica, sem že usposobljena za to?
Muha, zanimiv predlog, vredno probati. Bojim se samo, da bo ven pogledal že jeseni in potem čez zimo zmrznil . Kaj misliš?_________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Ok, potem ga bom posadila že zdaj, pa da vidimo _________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Zgodnja sorta "Portugalc", ki jo gojim že nekaj let, vedno pokuka iz zemlje že v decembru in nisem opazil kakšnih težav. Največ kar se zgodi, so od snega poležani listi.
Moji lanski "pozabljenčki" Anke so vsi prišli na plan že jeseni in se pred mrazom kar dobro potegnili. Zima jih ni niti malo prizadela.
Teh zračnih česenčkov bom tudi jaz imela viška, vsaj 10 glavic. Kar preveč se mi jih je skrilo ob pobiranju pskov. Nobene nisem opazila, da bi preraščala.
Copatka, sem se včeraj spomnila, da bi ti svetovala tako kot Muha, a sem že ugasnila računalnik in sem preložila na danes...
Torej, seveda tiste, ki odganjajo takoj posadi. Posadi kar cel "kobul" takšnega kot je. Nič se ne mudi s stročkanjem in sajenjem vsakega čebulčka posebej. Posadi s steblom vred tako, da steblo gleda iz zemlje (boš vedela, kam si jih vtaknila). Seveda bodo vzklili že pred zimo, a jim ne bo hudega.
Spomladi bodo izgledali kot drobnjak, kasneje kot mlada čebula. Takrat jih boš lahko jedla kot mlado čebulico, odličeni pa si tudi za pripravo pesta (kot iz pskov) ali pa jih boš pustila dozoreti. A verjetno bodo po večini naredili precej majhne čebulčke.
Glede na to, kakšen česen pridelaš vsako leto, sploh ni dvoma o tvojem znanju... Vsakemu, ki ti bo prisluhnil, bo samo koristilo._________________naredimo svet lepši
Hehe, se vidi, da je slabo vreme - smo več za računalnikih .
Hvala vsem za odgovore! Bom šla jutri v akcijo s kalečimi česenčki. Dva kobula sta še zaprta, moram pogledati, če tudi tiste čebulice že kalijo._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Ja, še tole povem, potem pa grem stran od računalnika čistit jedilni česen...
Sem še malo razmišljala o sajenju telih (še) svežih kalečih čebulčkov... Se bojim, da bi taki sveži čebulčki zakopani v zemlji zgnili.
Kadar ne vem kako in kaj, si poskušam zamisliti, kako bi to naredila Narava in jo potem poskušam posnemati. Če bi šlo po naravni poti, bi cvet z vsemi čebulčki pristal na površini tal. Ker gremo proti jeseni, bi ga kaj hitro (na rahlo) prekrili odpadli listi in drugi ostanki odmrlih rastlin. Torej bi jaz cel kobul samo položila v vdolbinico in ga sprva samo na rahlo prekrila s kakšnim zračnimi suhim materialom. Recimo seno, drobno listje (liguster recimo). Če imaš slak, je ta odličen kot prva dekica posejnim rastlinam. Jaz ga s škarjami odrežem tik nad zemljo in potem celega položim po posejani površini. Ko se posuši, listki odpadejo, se ujamejo med steblca, ki po navadi ne ležijo povsem na tleh in tako naredijo imenitno zračno pokrivalo pod katerim je dovolj hladno/vlažnega prostora za mlado življenje...
Ko bodo čebulčki vzklili, bi jih postopama zasuvala s prstjo.
Ne vem, mogoče kompliciram..._________________naredimo svet lepši
Nič ne kompliciraš, pametno razmišljaš. Če bi česen rasel nenegovan nekje v naravi, bi se tudi tako razmnoževal.
Je pa še ena možnost: spomladi česenčke ločiš , paziš,da vsak strok odnese s seboj pripadajoč del korenin (ali pa tudi ne) in jih posadiš vsakega zase. Obilo variant za poskuse, copatka!
Tole s presajanjem sem jaz letos spomladi uporabila: lani sem imela cel kup rastlinic zraslih iz zarodnih čebulčkov. Tako sem jih lepo število pustila kar v zemlji. Ker mi je potem moj voluharski česnoljubec čez zimo pojedel ogromno sadik jedilnega česna, sem spomladi lepe sadike puščenih rastlinic iz zarodnih čebulčkov preflancala na prazne površine med jedilnim česnom. ti presajenci po večini niso oblikovali glavic. V najboljšem primeru so naredili en kar konkretno velik strok ali pa obupno majhno glavico s še bolj obupno majhnimi stročki.
Če posadiš cel cvet z vsemi čebulčki na kupu, se rastlinice med rastjo zelo prepletejo med seboj in jih težko ločuješ. Enkrat sem jih tako posadila v lončke. Hotela sem jih imeti za novoletna darila kot sveže zelenje. Ker pa so rastli počasi, za novo leto ni bilo še nič iz njih. Dovolj veliki so bili šele spomladi. Tako sem jih prinesla na eno naše srečanje in jih je vzel kdor je hotel. Če se prav spomnim, so potem nekateri povedalii, da so jih presajali na vrt. Tako oni lahko povedo, kaj se je izcimilo...
Lani sem za jedilni česen posadila tudi zelo majhne semenske enostročne čebulčke in nekaj celih majhnih glavic z majcenimi stročki. Iz njih so tudi zrastli sami enostročni česni, eni večji drugi manjši. Bi človek rekel, da so taki v kuhinji sila pripravni, ker se ni treba ubadati z razstročkanjem glave, ampak vzameš samo en velik čebulček pa je. A je zadeva bolj sitna kot izgleda. Vsak tak enostročni čebulček je namreč ovit v toliko ovojnic kot normalna glavica česna. Odsranjevanje teh ovojnic s samo enega stroka pa je kar zamudno._________________naredimo svet lepši
. Kaj praviš, moja česnova mentorica, sem že usposobljena za to? 
. Kaj misliš?_________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)