Stran 25 od 31
Objavljeno: Če Maj 23, 2019 3:51 pm
Napisal/-a Irena
Brbr hvala za nazorno ponazoritev. Velika verjetnost je, da večjega mraza mogoče res ne prenesejo. Ampak tudi rastline se prilagajajo. Semena letošnjih eskimov bi po tej logiki morala biti malo bolj odporna na mraz. Vsekakor, v prihodnje poskusim.
Objavljeno: So Jun 15, 2019 1:43 am
Napisal/-a Žlehtnoba
| brbr je napisal/a: |
...
Žlehtnoba, če ne bo drugega, bomo pa mi (ti, Novinka in jaz) letos pozorno spremljali naše Eskime in potegnili začasne rezultate. Gptovo je bila letošnja zima/zgodnja pomlad bolj neobičajna kot ne in se bojim, da drugačne zime ne prinesejo tajega uspeha. |
Dobra ideja! 
Mogoče že prva opazka, ki jo bodo potrdili ali pa ovrgli morebitni zimski sejalci iz preteklih sezon na podlagi njihovih izkušenj. Poleg svojih zimčkov imam nekaj klasično vzgojenih sadik. Zimski sejanci so polni cvetov, klasiki so pa še nekam sramežljivi... Če uporabim tvojo terminologijo, bi na podlagi trenutnih rezultatov lahko sklenil takole: zimčki so rasli v "surovih" razmerah, ki v drugi obliki nastopajo tudi sedaj (~vročina, da ni za žvet). Očitno jih to ne moti, saj gre za utrjene sadike. No, upam, da vama zimčki tudi delajo veselje 
_________________go with your instinct to live as you want
Objavljeno: So Jun 15, 2019 12:58 pm
Napisal/-a muha
Zanimive ugotovitve. Spremljaj prosim še naprej in nas obveščaj.
Še nekaj mimogrede, v zvezi z zimskim sejanjem in paradižniki:
V Hoferju prodajajo dokaj okusne datljeve paradižničke, 500 g, poreklo Madžarska zaenkrat, v priročnih litrskih plastičnih lončkih s pokrovčkom. Lončki imajo spodaj nekaj malih luknjic, ravno tako na pokrovu, vestno jih spravljam, ker so to idealne posodice za zimsko sejanje, uporabne takoj, ne da bi jih bilo treba še luknjati. In dovolj velike, da vanje kasneje lahko presadimo tudi posamične sadike plodovk, če še ne morejo na prosto. 
Objavljeno: Ne Jun 16, 2019 3:30 am
Napisal/-a Žlehtnoba
Vem, poznam. Kolikor so tisti "dateljčki" dobri, pa se lončki ne izkažejo najbolje. Oziroma bom drugače napisal - v primerjavi s "klasično" preluknjanimi se precej drugače obnašajo.
Upam, da mi zuf ne bo zameril, ker bom v nadaljevanju uporabil njegove ugotovitve in izkušnje (po eni strani ga precej bolje poznate od mene, po drugi pa sem mu zaradi vse sorte nasvetov hvaležen bolj kot vsi ostali skupaj, 
). Zakaj gre? Če pobrskaš po tej temi, je nekje zapisal, da bodi pri luknjanju precej špartanska ---> delaj male luknjice. Sam sem to izkusil v praksi - če so se tisti litrski lončki od skute ipd. izkazali za terno (luknje s 6mm svedrom), pa so Hoferjevi lončki malce pomanjkljivi zaradi "razpotegnjenih" lukenj na pokrovčku in na dnu samega lončka. Namreč razmočen substrat se precej hitreje izsuši v primerjavi s klasično pripravljenim lončkom.
Ko je govora o nabiranju kapljic na pokrovu (=kondenz, pokazatelj dobre, vlažne klime), so tisti hoferjevi lončki ravno zaradi velikih lukenj glede tega hendikepirani (substrat se občutno hitreje suši). Če si disciplinirana (~vsakodnevno spremljenje substrata in morebitno pršenje ter vlaženje substrata), potem ti pa bodo tudi hoferjevi lončki več kot uspešno opravili svoje delo _________________go with your instinct to live as you want
Objavljeno: Ne Jun 16, 2019 8:03 am
Napisal/-a muha
A veš, da sem v to smer imela pomisleke tudi sama, a sem jih hote zavrgla. 
. Vseeno poskusim naslednje leto z nekaj dodatnih posegov: zamašila bom nekaj luknjic, pa bom videla. Zelo zoprno mi je namreč delati luknje v čvrste lončke.
Če ne za zimsko, jih bom pa uporabila za navadno sejanje, kjer bolj skrbno bdim nad vlažnostjo.
Objavljeno: Ne Jun 16, 2019 9:40 am
Napisal/-a lpmami
Muha, meni se dobro obnese luknjanje s staro kovinsko pletilko, razžarjeno na plinu. Malo smrdi, a s prižgano napo gre. Luknjice so čisto majhne._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: Ne Jun 16, 2019 9:42 am
Napisal/-a Andrej Banko
Ali pa en debel žebelj + kombinirke ! 
Objavljeno: Ne Jun 16, 2019 10:29 am
Napisal/-a Žlehtnoba
Hehe, jaz sem od nekod privlekel eno staro šilo in tistega segreval
Pri tej stvari kombiniram - recimo za jogurtove lončke uporabim šilo (se mi zdijo bolj krhki in bi pri vrtanju pomoje počili), za te velike lonce pa najprej en mini sveder, da je luknjica, ki jo potem poširim s 5-6mm svedrom; nekako v prakso mi je prišlo, da 5 lukenj v pokrov (od cd tortic) in 5 lukenj na dnu lončkov popolnoma zadostuje._________________go with your instinct to live as you want
Objavljeno: Ne Jun 16, 2019 11:37 am
Napisal/-a mfranc
Zelo uporaben je električni spajkalnik z ustrezno, zamenljivo konico.
Originalna konica se lahko zamenja z kosom debelejše bakrene žice._________________mfranc
Objavljeno: Ne Jun 16, 2019 11:48 am
Napisal/-a muha
Saj vem, dobro gre z razžarjeno konico, a meni gre na živce segrevanje pletilk, žebljev, šil.... nad plinom. Spajkalnik je pa pod moževo oblastjo. . Saj, ko gre za kaj večjega (jupol in podobne kante), se že obrnem nanj, za vsako malenkost pač ne. Še največkrat uporabljam škarje za trde nohte.