Stran 26 od 39
Objavljeno: Po Jan 09, 2017 10:44 pm
Napisal/-a mfranc
CUPRABLAU Z 35 WP
na breskvah in nektarinah za zmanjševanje okužb z breskovo kodravostjo (Taphrina deformans) v odmerku 3 kg/ha pri porabi 350-700 L vode na ha, v 7 do 14 dnevnih razmikih za jesensko-zimska in predspomladanska tretiranja pred cvetenjem. S sredstvom se lahko breskve in nektarine na istem zemljišču tretira največ trikrat v eni rastni sezoni.
Tole zanima tudi mene; nabavil sem breskev, za katero sem slišal, da ni občutljiva na breskovo kodravost. Realnost je taka, da je lani skoraj "poginila" zaradi nje 
.
Letos imam popravni izpit, še vedno pa razmišljam, kaj uporabiti. Stručko z foruma, ki res veliko ve in ima veliko prakse, mi pove, da je v tem primeru baker blažev žegen.
Da ne berem vseh strani, ima kdo dobre izkušnje z bakrom?*
* pomeni 100% učinek .... 
, po domače "zaprmej" 
_________________mfranc
Objavljeno: Po Jan 09, 2017 11:55 pm
Napisal/-a Dajmar
Spomladi škropimo prvič v času napenjanja brstov, to je ko le-ti postanejo nekoliko bolj okrogli.
Drevesa je potrebno pri škropljenju temeljito omočiti. Naslednje škropljenje proti kodravosti opravimo tik pred cvetenjem. Takrat lahko uporabimo samo organske pripravke, kot so DELAN, ZIRAM, CAPTAN, MERPAN, DODINE in podobni v predpisanih koncentracijah.
Objavljeno: To Jan 10, 2017 11:40 am
Napisal/-a voda
Elstar, Dajmar hvala za razlago. Dajmar, a se ti delani, zirami itd dobijo brez ispita? hvala in lp voda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: To Jan 10, 2017 12:35 pm
Napisal/-a Dajmar
Učinkovina: ziram 76 %
Formulacija: močljiva zrnca (WG)
Oznake nevarnosti: Xn - zdravju škodljivo, N - okolju nevarno
Reakcija (pH): 5,4 - kisla
Karenca: za je breskev zagotovljena s časom uporabe, 21 dni za češnje, 60 dni za hruško, 150 dni za mandljevec in 21 za slivo
Proizvaja: Taminco, Belgija
Embalaža: 30 g, 250 g, 1 kg, 20 kg
Te male embalaže so za guljenje potrošnikov. To je nas, niso povsod na voljo.
Za ostale bo treba pogledat, captan menda ni več registriran v Sloveniji.
Objavljeno: To Jan 10, 2017 1:19 pm
Napisal/-a voda
Dajmar hvala. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Objavljeno: To Jan 10, 2017 8:37 pm
Napisal/-a elstar
| mfranc je napisal/a: |
[color=blue]
Da ne berem vseh strani, ima kdo dobre izkušnje z bakrom?*
* pomeni 100% učinek .... , po domače "zaprmej" |
Z bakrenimi pripravki v času mirovanja poskušamo zatreti čim več trosov, ki se nahajajo na deblu, vejah, tleh, suhim listjem....- torej, to je preventiva prve stopnje, ko se pa pojavijo listi, jih pa tudi preventivno zaščitimo z že prej naštetimi fungicidi, ki preprečujejo prodor trosov in s tem okužbe s to zoprno boleznijo. Torej tretiranje samo z bakrovimi pripravki utegne biti premalo, ker je malo verjetno, da bomo 100% uničili vse trose. Poleg tega se v začetku vegetacuje trosi širijo tudi iz širše okolice z vetrom, dežjem...
Za uspešno zaščito pred kodravostjo so nujna tretiranja tudi na mlade liste, pa še to res pravočasno, obvezno pred dežjem, seveda, upoštevamo predpisane presledke
Objavljeno: Sr Jan 11, 2017 9:06 pm
Napisal/-a mfranc
| elstar je napisal/a: |
| mfranc je napisal/a: | Da ne berem vseh strani, ima kdo dobre izkušnje z bakrom?*
* pomeni 100% učinek .... , po domače "zaprmej" |
Z bakrenimi pripravki v času mirovanja poskušamo zatreti čim več trosov, ki se nahajajo na deblu, vejah, tleh, suhim listjem....- torej, to je preventiva prve stopnje, ko se pa pojavijo listi, jih pa tudi preventivno zaščitimo z že prej naštetimi fungicidi, ki preprečujejo prodor trosov in s tem okužbe s to zoprno boleznijo. Torej tretiranje samo z bakrovimi pripravki utegne biti premalo, ker je malo verjetno, da bomo 100% uničili vse trose. Poleg tega se v začetku vegetacuje trosi širijo tudi iz širše okolice z vetrom, dežjem... |
Elstar, lepo napisano, torej je baker le koristen. Sam ga uporabljam, kjer ga pač priporočajo, nobenih predsodkov nimam pred njim, ker je sestavni del žive narave, vsebujejo/potrebujejo ga rastline, pa tudi mi .
Seveda, pazim da ne prekoračim dovoljenih letnih količin.
| elstar je napisal/a: |
| Za uspešno zaščito pred kodravostjo so nujna tretiranja tudi na mlade liste, pa še to res pravočasno, obvezno pred dežjem, seveda, upoštevamo predpisane presledke |
govoriš tule še o bakru, ali že o raznih priporočenih fungicidih? So to verjetno listi večji od faze mišjega ušesa?
| Dajmar je napisal/a: |
Spomladi škropimo prvič v času napenjanja brstov, to je ko le-ti postanejo nekoliko bolj okrogli.
Drevesa je potrebno pri škropljenju temeljito omočiti. Naslednje škropljenje proti kodravosti opravimo tik pred cvetenjem. Takrat lahko uporabimo samo organske pripravke, kot so DELAN, ZIRAM, CAPTAN, MERPAN, DODINE in podobni v predpisanih koncentracijah. |
Dajmar, v času napenjanja brstov govorimo še o bakru, a ne?
Kompliciram iz več razlogov; prvič ker se mi zdi "tumač" ukvarjati z eno breskvijo, drugič pa je ta breskev posajena na gredi - gnili kompromisi zaradi pomanjkanja prostora 
.
In to malo, ozko gredo sem imel namen po dolgem času zopet uporabiti za začimbnice ....
Voda, če ti je kaj "v tolažbo" ja, izgleda, da tudi vinogradniške breskve niso več tisto, kar so bile .....
http://levstik.si/?p=823_________________mfranc
Objavljeno: Sr Jan 11, 2017 10:27 pm
Napisal/-a Dajmar
| Citiram: |
| Dajmar, v času napenjanja brstov govorimo še o bakru, a ne? |
Ponavadi jih skurim zaradi prenizkih temperatur. Pa dež mi opere škropivo in potem zamudim z novim škropivom. Tako da sem s cepljenimi končal.
Vinogradniške so bolj odporne .
Objavljeno: Če Jan 12, 2017 12:53 am
Napisal/-a mravlja
| mfranc je napisal/a: |
...
Voda, če ti je kaj "v tolažbo" ja, izgleda, da tudi vinogradniške breskve niso več tisto, kar so bile .....
http://levstik.si/?p=823 |
V Sloveniji velja, da naj bi bile vinogradniske breskve najbolj odporne sorte breskev. - (Ce sem tole narobe napisal, me prosim, popravite).
Ko se je pred leti zacelo govoriti o njih, sem imel moznost posredovati vprasanje o vinogradniskih breskvah nekemu francoskemu vinogradniku. Pricakoval sem, da dobim informacijo o kvaliteti, sortah, pridelku... itd., zato sem bil nad njegovim odgovorom zelo presenecen. Po njegovem imajo Francozi vinogradniske breskve nasajene ob robovih vinogradov z enim samim namenom - namenjene so pravocasnemu diagnosticiranju bolezni in vseh drugih mogocih negativnih vplivov matere Narave na trto in pridelek - grozdje. Ko pridejo do vinograda, najprej pregledajo vinogradniske breskve. Za ta namen uporabljajo najbolj obcutljive sorte breskev, ki do casa pokazejo, kaj bi lahko slo oz. kaj jim gre narobe. Tako jim za ukrepanje ostaja vec (dovolj) casa. Za pridelek vinogradniskih breskev jim je malo mar.
Vinogradniske breskve (nase) me kljub temu se vedno zanimajo, vec kot toliko casa jim pa do sedaj nisem uspel nameniti.
Lp.
Objavljeno: Če Jan 12, 2017 8:40 am
Napisal/-a muha
Prava vinogradniška breskev, to so tiste iz starih virov, so nedvomno bolj odporne na kodravost (preverjeno doma), se jih pa ob primernih vremenskih pogojih tudi loti, a ne tako močno. Vidim pa v pogovorih, da vlada zmeda pri poimenovanju "vinogradniška breskev". Za prenekaterega je to vsaka breskev, ki zraste iz koščice, tudi iz tistih, ki jih prinesemo domov iz trgovine. Te pa res niso odporne - tudi preverjeno na lastnih izkušnjah s sadikami, ki so vzklile same od sebe iz zavrženih koščic. Do leta, ko naj bi rodile, so še kar vzdržale, prvo rodno leto je vsako od njih skodralo do "zamorčka".