Objavljeno: To Apr 18, 2023 12:27 am
Jaz se priporočam za kakšen potaknjenec... tista bolgarska mi ni preživela.
Stran 27 od 31
Objavljeno: To Apr 18, 2023 10:30 am
GrGr, po mojem vtisu vsaka obdelava (kuhanje, namakanje, sušenje) povečuje izrazitost marcipanskega okusa, s tem pa zaostruje to, da bo zadeva enim res všeč, drugim res bljak.
Objavljeno: To Apr 18, 2023 2:59 pm
| mravlja je napisal/a: |
| Moje so stare 10 let, zadnjih par let so jih odkrili ptiči. Kosi so najhujši - no ja, takoj za kosovkami, te so se pripravljene pretepati - tudi z mano. Jih skoraj ne vidimo več. |
Hehehe, kako pa to zgleda?
Objavljeno: To Apr 18, 2023 5:10 pm
Si predstavljaš kake 3-4m visoke šmarne hrušice?
In pol manjšega "dedca" pod njimi, v "kapo" pa se mu zaganja dva para kosov?
Komično. Ampak mi ni več do smeha.
Mreža ne pomaga najbolje. Bi, če bi bila rahlo dvignjena na neko podkonstrukcijo, tako pa pokljuvajo vse, na kar je mreža položena - kar je praktično skoraj vse.
Motijo jih tudi ovoji, s katerimi zaščitiš mesta, ki jih zračno grobaš.
Sem na treh grmih napravil kake 7-8 grobanih vej, ki so mi postale pregoste. Vse ovoje, vse alu folije so mi naluknjali, raztrgali. Vsebina se je seveda posušila, večino vlaknenega substrata je končalo kdovekje.
Če sem pred leti uspel ukoreniniti par sadik na leto, zdaj 0.
Naj jih dam "pod peko"?
In pol manjšega "dedca" pod njimi, v "kapo" pa se mu zaganja dva para kosov?
Komično. Ampak mi ni več do smeha.
Mreža ne pomaga najbolje. Bi, če bi bila rahlo dvignjena na neko podkonstrukcijo, tako pa pokljuvajo vse, na kar je mreža položena - kar je praktično skoraj vse.
Motijo jih tudi ovoji, s katerimi zaščitiš mesta, ki jih zračno grobaš.
Sem na treh grmih napravil kake 7-8 grobanih vej, ki so mi postale pregoste. Vse ovoje, vse alu folije so mi naluknjali, raztrgali. Vsebina se je seveda posušila, večino vlaknenega substrata je končalo kdovekje.
Če sem pred leti uspel ukoreniniti par sadik na leto, zdaj 0.
Naj jih dam "pod peko"?
Objavljeno: To Apr 18, 2023 11:16 pm
Banda ptičja! Za časa moje mladosti bi bil problem zelo hitro in ekološko rešen 
Zdaj pa smo na srečo drugačni...
Zdaj pa smo na srečo drugačni...
Objavljeno: Sr Apr 19, 2023 4:49 pm
ja, se je ravno sorodnik hvalil nekaj časa nazaj, kako je v mladosti mami prinesel kup ptičev in jedel slastno pečenko. jaz pa debelo gledam in mislim, da se šali._________________Lp, Živa
Objavljeno: Če Apr 20, 2023 10:18 am
Oče je pravil, da sta kot otroka z bratom iz gnezd jemala mlade srake in to očitno jedla. Prav tako so bili pri hiši golobi za prehrano. Z bratom sta bila letnik 193x.
Danes se nam zdi to malo čudno, vendar je bistvena razlika, če se uporabi ulov za prehrano, kot če se ulov bodisi zavrže ali uporabi samo majhen del živali.
Danes se nam zdi to malo čudno, vendar je bistvena razlika, če se uporabi ulov za prehrano, kot če se ulov bodisi zavrže ali uporabi samo majhen del živali.
Objavljeno: Če Apr 20, 2023 4:18 pm
Itak. Perjad je verjetno perjad.
Če bi bili lačni...
Če bi bili lačni...
Objavljeno: Pe Jun 23, 2023 11:23 am
A boste izvedli morda kakšen skupinski nakup jeseni? Sem navdušen, ampak hkrati malo prestrašen, ker je hrušica velik gostitelj bakterijskega hruševega ožiga. Mogoče pa zato se ne goji toliko?
Objavljeno: Pe Jun 23, 2023 1:57 pm
Pravijo, da je gostitelj, tudi svarijo (najglasnejši so na oni strani Luže, kjer je ožig kar velik problem), a doma nisem nikoli opazil, da bi bilo na mojih kaj narobe. Sam bi ga, hrušev ožig, če že, najprej iskal na hruški.
Pri nas avtohtona Amelanchier ovalis se množično pojavlja v Kamniških Alpah, ali pod njimi, tudi v Polhograjskih Dolomitih se jo najde, je pogosta. Da bi iz bližine rastišča kdo jamral zaradi hruševega ožiga pa ne pomnim.
Je pa Amelanchier ovalis dokaj "nejedljiva" zadeva - ima male in neokusne jagode, nasprotno pa so ameriške in kanadske (in hibridi) zelo okusne. Moje so stare kakih deset let, daljni sosed ima eno staro kakih 40 let (zanjo sem izvedel nedolgo nazaj), vse so zdrave. Za več tu okoli ne vem. "Na Gartlcu" jih je pa kar nekaj.
Pri nas avtohtona Amelanchier ovalis se množično pojavlja v Kamniških Alpah, ali pod njimi, tudi v Polhograjskih Dolomitih se jo najde, je pogosta. Da bi iz bližine rastišča kdo jamral zaradi hruševega ožiga pa ne pomnim.
Je pa Amelanchier ovalis dokaj "nejedljiva" zadeva - ima male in neokusne jagode, nasprotno pa so ameriške in kanadske (in hibridi) zelo okusne. Moje so stare kakih deset let, daljni sosed ima eno staro kakih 40 let (zanjo sem izvedel nedolgo nazaj), vse so zdrave. Za več tu okoli ne vem. "Na Gartlcu" jih je pa kar nekaj.