Stran 27 od 65

Objavljeno: Sr Jul 10, 2013 10:09 am
Napisal/-a Sanjarka Ana
Zgolj da se malo vključim v debato. Berem že in se učim, ampak imam zgolj 12 posajenih in okoli 10 samoniklih paradižnikov. Imena sort za mene še čisto preveč Embarassed Pač običajen paradižnik in drobni paradižnik. Vendar pa je še ves zelen, nič še ne zardeva.

Raste skupaj z nizkim stročjim fižolom, naokoli pa je ograjen z glavicami zelene solate in blitve.
Samonikli pa ... za tega niti ne vem ali je za prehrano ali gre za neko okrasno zadevo.

Objavljeno: Sr Jul 10, 2013 10:13 am
Napisal/-a greeny
Ah, tudi samonikli je za pojest, brez dvoma. Sploh češnjevci (zaradi mnogo plodov, ki pogosto odpadejo, preden jih poberemo) radi sami ven pridejo drugo leto. Letos smo imeli ogromno sejančkov rdečih češnjevcev po vrtu. In pustili le dva se mi zdi Smile .

Objavljeno: Sr Jul 10, 2013 10:51 am
Napisal/-a Sanjarka Ana
Hvala greeny.

Objavljeno: Sr Jul 10, 2013 3:39 pm
Napisal/-a metuljc
Noitranjka, škoda solz. Tudi take živalice morajo živeti in nič kaj škode ne bodo naredile. Odrasla samica je izlegla jajčeca v lsitno sredico, ličinke rijejo v njej in jo jedo, ko odrastejo, se zabubijo, potem iz bube pride odrasla žival. Gre seveda za žuželke. Če bo to vse, kar bo tvoje rastline prizadelo, pač ne bo hudega. Dvomim, da je kriva prst, odrasle žuželke običajno letajo Wink . Če hodiš odprtih oči za take reči naokoli, pogosto vidiš podobne sledi na listih rasltin v naravi. Pa od tega nikoli nobena ne propade.

Objavljeno: Sr Jul 10, 2013 4:00 pm
Napisal/-a notranjka
Hvala,za tolažbo Smile
sem kar malo lažje zadihala.

Bom na letalce sedaj malo bolj pozorna Wink_________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/

Objavljeno: Sr Jul 10, 2013 11:07 pm
Napisal/-a Plamenka
Jaz imam v rastlinjaku vse sorte živalce, posebej jeseni. In letos vsake toliko po tleh in po spodnjih delih paradižnikov malo poškropim z Neemovim oljem. Živa, tudi jaz sem imela lani občasno preluknjan zrel paradižnik, letos pa tudi luknjico v enem zelenem. Dokler ni paradižnikov molj, ampak druge gosenice, me vseeno ne skrbi toliko. Upam pa vseeno, da jih bo neemov tonik odgnal.

Objavljeno: Če Jul 11, 2013 10:55 am
Napisal/-a Harka
Paradižniki v vreči z vermi stolpom in najbolj pridni delavec, ki jih obira (paradižnike, ne deževnike) Wink Very Happy


Objavljeno: Če Jul 11, 2013 11:53 am
Napisal/-a mfranc
mfranc je napisal/a:
Na drugi gredi, ki sem jo gnojil s kupljenim "kompostiranim gnojem" pa si še vedno niso čisto opomogli. Svinjarije, ki jo prodajajo pod tem imenom pa ne kupim nikoli več Evil or Very Mad .


Kar sem rekel sem rekel Evil or Very Mad Cool . Že cel mesec in več vidim, da slaba rast (ob upoštevanju štartnih "paranetrov", to je zelo lepih sadik) paradajzev, paprik, jajčevcev na dveh gredah ni samo posledica slabega vremena.

Za ta gnoj lahko samo rečem, da je "malomorgen" kompostiran, v najboljšem slučaju je samo visoko koncentriran, da ne ugibam še o kakšnih slabših variantah. Koncentrat z ogromno dušika.

Na splošno sem vsako leto bolj previden pri uporabi organskih gnojil, sploh pri mešanju substrata za lončno vzgojo.

Takšnih ogromnih listov - Matina iz leta '11 - ne želim več videti pri naši hiši Cool Laughing




Tudi biogreeno dajem zelo previdno, že njena sestava NPK 3:2:1 ni idealna, preveč dušika, ki ga je potrebno kompenzirati s PK gnojili. Uporabljam neke italijanske brikete 3:3:3, pa še te zelo previdno. Zelo varčno dodajam kar nekaj gnojil za paradižnike na bazi guana, vsi po vrsti imajo hudo velik delež dušika.

Delno se da previsok delež dušika kompenzirati z gnojili. Tekoče gnojilo Substral Naturen Bio ima razmerje 3:2:6 in dodano žveplo 2%, ki se ga že dolgo tretira kot četrti (za NPK) makro element.
Potem so še specialna gnojila z izrazitim poudarkom na fosforju in kaliju.

LP_________________mfranc

Objavljeno: Če Jul 11, 2013 12:59 pm
Napisal/-a labia
mfranc imaš prav. Sedaj v tem času je potreben P in K bistveno več kot N.
Sam sem prešaltal iz biogrene na deltafert (stallatico). V bistvu gre za zelo podoben izdelek ( tudi pelati- mešan konjski , goveji, humificiran hlevski gnoj). Sestava je nekaj boljša:

Total organic Nitrogen (N) 3 – 4%
Total Phosphorus Pentoxide (P2O5) 3 – 4%
Total Potassium Oxide (K2O) 3 – 4%
Organic Carbon (C) of biological 25 – 28%
origin
Humified organic matter 43 – 48%
pH 6–7

Seveda pa priboljški pašejo zraven. Vse skupaj pa bolj koristim ko pripravljam svoje mešanice. S temi gnojili je res en velik križ. Najhuje je če si dodatno zaseješ neke čudne plevele in imaš potem še čuda dela.

Ravno sedaj delam poskuse z kompostnim čajem ( in pričakujem, da večina dušika izhlapi) iz deltaferta - ki ga zdrobim z vrtalnikom( lahko bi pa v čaj dal svoj narejen kompost ali kaj podobnega).
To je cela znanost pripraviti kvaliteten čaj. Naročil sem si še kompresorček (akvarijski), da bo čaj brbotal 24 ur. Menda potem mešanica diši, ker se namnožijo bakterije, ki za razmnoževanje rabijo kisik. Tiste druge, ki ga ne rabijo povzročajo smrad (gnitje) in so menda škodljive.

Tudi čas "kuhanja" je sila pomemben. Prvo uro dobimo iz recimo 5000 bakterij 10.000, že v naslednji uri pa 20.000 in tako naprej do zadnje ure ko iz 1 milijona dobimo 2 milijona bakterij.
To pomeni, da so zadnje ure BISTVENE.
Vse skupaj ne sme biti na toplem- soncu itd....Porabiti pa moramo takoj, ko nehamo vpihovati zrak, ker drugače koristne bakterije odmrejo.
Sploh je pa nevarno da se prične neke sorte alkoholno vretje in dobimo alkohol, ki pa je poguben za rastline.
Se bom že naučil in po upam uspešnih testih kaj več zapisal.

Objavljeno: Če Jul 11, 2013 5:45 pm
Napisal/-a juglans
labia, ti kar pridno proučuj in študiraj, ker so tvoji zapisi ponavadi zelo uporabni.

Bi pa me, med tem, ko študiraš, zanimala in te torej naprošam, da vsaj malce namigneš katera je ta "zadnja" ura kuhanja (zračenja) kompostnega čaja z optimalnima dvema milijonoma prebivalstva, glede slednjega, nam verjetno iz sicer drugega konteksta prilično poznan termin. (samo milijon, samo milijon nas še živi ...)

Morda še glede kompresorja/čka. Ali zadostuje takšen mali malček za hišni akvarij, kateri zmore brbotati skozi cevčico zgolj na enem mestu-izhodu?
Razmišljam ali je to dovolj, če ni potemtakem preostali, obrobni del posode (čajnika z vsebino) neprezračen in smrdeč?

lp.

hm, hm, dva milijončka ...
ali bi to lahko bilo nekako takole:
1.h 5000 bakterij
2.h 10000
3.h 20000
...
X.h 2000000

torej slabih deset ur?