Stran 28 od 65
Objavljeno: Če Jul 11, 2013 7:17 pm
Napisal/-a polarbear
Glede kompostnih čajev...sam se z tem ukvarjam že kakšni 2 leti.
Uprabljam kanto od Jupola,poceni akvarijsko črpalko z prav tako poceni razpršilnim kamnom.
Natočiš vodo,pustiš da se zrači 24 ur(z vklopljeno črpalko),ali uporabiš deževnico,izvirsko vodo,potem dodaš starter bakterije(domač kompost,deževnikov kompost....)+hrano da se bakterije razmnožijo(melaso,sladkor,..)
Pustiš da brbota 24 ur in takoj porabiš za zalivanje ali foliarno gnojenje.
Nastala čorba,če uspe bo imela lep duh po zemlji in se bo kar konkretno penila.Tudi predolgo brbotanje ni priporočljivo,ker se začnejo namesto bakterij množiti amebe ,ki te bakterij popapcajo
.
Super uporabno za vzgojo sadik in inokulacijo namešane zemlje za lonce.
Ni možnosti za predoziranje,ker rastlinam ne dodajaš gnojila,ampak bakterije,ki živijo v simbiozi na koreninah rastlin.
Če koga tematika zanima bolj podrobno,naj si naroči knjigo z naslovom,ki je v mojem podpisu 
_________________Teaming with microbes
Objavljeno: Če Jul 11, 2013 10:03 pm
Napisal/-a Parangalus
Dobra knjiga, sem jo bral. V bistvu najboljsa od vseh knjig v zvezi z vrtnarjenjem. Potrdila mi je vec ali manj vse moje teorije, hkrati pa nisem zivcno hitel z branjem proti koncu v upanju da bom prebral vsaj kaj novega saj je bilo taga skozi celo branje kar nekaj.
Objavljeno: Pe Jul 12, 2013 12:27 am
Napisal/-a labia
juglans, v principu je tako, da se vsako uro (približno) količina bakterij pomnoži z 2 ( torej podvoji). Zdaj koliko je začetno število sem napisal le kot primer.
Zakaj so pomembnejše zadnje ure?
Ker se v 24-ti uri poveča število bakterij za več milijonov napram prvi uri, ko se le za nekaj tisoč.
Zakaj je to pomembno?
Ker aerobne bakterije poleg zraka rabijo tudi hrano. Zadnje ure jim hrane lahko zmanjka ( ker jih je "preveč") Zato dodajamo sladkor (melaso).
Za kaj se tako pripravljen čaj uporablja?
Za izboljšanje zemlje, naselitev mikroorganizmov, ker jo oživimo po uničenju z umetnimi gnojili. Škropimo tudi po listih in dosežemo s tem tudi boljšo obrambo rastlin pred boleznimi.
Kaj sploh nastane v kompostnem čaju?
Poleg koristnih bakterij so tudi njihovi produkti, encimi, proteini. Dober čaj se pozna po tem, da je na vrhu pena in "čaj" je temno rjave barve, kot črna kava.
Polarbear je dokaj dobro zapisal postopek. Akvarijska črpalka je dobra vsaka, bolje pa je če ima pretok vsaj 250 litrov na uro. Voda mora namreč brbotati, občasno jo premešamo.
ČIsto drugo teorijo pa ima znani Praxxus, ki objavlja vrsto youtube -video prispevkov o vrtnarjenju. Njegov recept za kompostni čaj je brez vpihovanja zraka:
http://www.youtube.com/watch?v=GCbeALuAYsg
Meni sicer ta metoda ni čisto OK.
Dobre so tudi take zračne črpalke (kompresorji) z dvemi ali 4 izhodi in na njih damo istočasno do 4 večje razpršilne kamne. Cene črpalk, ki ustrezajo so cca 20€, cene razpršilnih kamnov ( 15cmx2cmx3cm -modri) pa cca 2€ za kos.
Uglavnem če koga tematika bolj zanima je tukaj ena spletna stran, kjer se da marsikaj prebrati:
http://www.compostjunkie.com/making-compost-tea.html
Ta spletna stran pa je vrhunska in dejansko daje odlične napotke in odgovore na marsikaj.
Objavljeno: Pe Jul 12, 2013 12:41 am
Napisal/-a Bicikel
Fajn prispevki. Muha, kaj če bi tehe nekaj zadnjih premestili/skopirali v temo Prehrana rastlin ali tam nekam, da bo lažje najti?
Objavljeno: Pe Jul 12, 2013 2:02 am
Napisal/-a Plamenka
Bicikel, prispevke sem skopirala v temo Prehrana paradižnikov: http://forum.gartlc.si/gartlc-about1176.html
Objavljeno: Pe Jul 12, 2013 11:09 am
Napisal/-a JERCA
No, končno sem vas našla..... šele včeraj me je Ivčk razsvetlila, kje najdem moje forumaše.
Danes zjutraj sem utrgala prve zrele plodove. Seveda tiste iz korit. Čast je pripadala Anmore Dewdrop.
V rastlinjaku se rastline dobesedno šibijo pod plodovi, vse so visoke nad 1,50 m. Prvi bo dozorel Paul Robeson, ki je že v ciljni ravnini. Sejala sem ga januarja, samo nekaj sadik za v rastlinjak.
Zunaj na vrtu pa je pa letos eno samo SRANJE s temi pardižniki. Vsaj pri meni. Rastline so sicer zelo lepe, visoke in košate za ponoret. In ker so bile predolgo košate in v vlažnem in hladnem jih je napadla krompirjeva-paradižnikova plesen. Morala sem jih pošpricat z Ranmanom, kar je začasno sicer ustavilo zadevo, vendar sedaj nadaljujem s sodinim škropivom.
Na mojem vrtu je težava, ker je vloga-rosa tam do 10.00, ko izza kozolca pride sonce in je takoj že vroče. Se pravi do 10.00 ne morem špricat zaradi rose, pol že sonce žge..... edino zvečer lahko. In letos sem ponovno zamudila obtrgovanje zalistnikov in sem trgala prevelike, pa so mi šli vsi v vrh...... Pa uši so na paradazu, ki jih ni bilo nikoli prej....
Skratka več moram naredit na preventivi, na začetnem škropljenju, pa bo šlo. Jaz pa kar pustim, ker so lepe rastline in ni težav, potem pa čez noč začnejo črnit listi in sem v riti.
No, pa sem se malo spucala.....me vsaj mož ne bo rabil poslušat....
Aja, paradajzmanija bo......sem v dogovarjanju za prostor in datum.
Več o tem bo pa Ivčk povedala, ko bo čas za to.
Objavljeno: Pe Jul 12, 2013 11:19 am
Napisal/-a juglans
Polarbear, labia mučos hvala
O zadevščini razmišljam od zime dalje in tako še vedno jemljem zalet, da se lotim... morda naslednje leto pa zares.
lp., in še enkrat hvala za povezave, knjigo ...
Objavljeno: Pe Jul 12, 2013 11:29 am
Napisal/-a Plamenka
Pri prehrani rastlin sem odprla temo Kompostni čaj http://forum.gartlc.si/gartlc-post-10684.html#10684, zato lahko debato o njem nadaljujete tam.
Erienne, vesela sem, da si končno tukaj.
Objavljeno: Pe Jul 12, 2013 1:02 pm
Napisal/-a Ivčk
O, Erienne, pa si le tu!! 
Tudi jaz bom morala veliko več delati na preventivi, vendar ne zaradi bolezni, temveč zaradi raznih žužkov, s katerimi se vsako leto vse več srečujem.
Lani so to bili tripsi in uši, ki so mi prinašali viruse, letos so to pršice, ki zelo naskrivaj uničijo cel nasad paradižnikov v roku parih dni. Gosenic je letos tudi ogromno, tudi že na paradižniku 
_________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Objavljeno: Pe Jul 12, 2013 1:08 pm
Napisal/-a Plamenka
Letos se tudi jaz na veliko borim proti tem škodljivcem. Vsake toliko se pojavi rastlinjakov ščitkar, uši imam letos veliko več, kot druga leta na fižolu, ki raste med paradižniki, pa na nekaterih grmih, na breskvi...Pa seveda gosenice. Očitno je letos ugodno leto zanje.
Bom pa pozorna na pršice, zdaj, ko sem prebrala tvoj odgovor, Ivčk, da se listi sušijo in da jih potreseš na papir.