Hruška - Pyrus

[Novinka]

Pred leti smo posadili hruško - ne vem, katera sorta je. Rodi obilno, a jeseni so hruške zelo trde, ko jih dam v gajbice, pa jih ogromno (cca) polovica zgnije

Prepozna kdo to hruško po plodu? Ima kdo kak nasvet, kaj narediti?

[babaco]

Zna biti Pastorjeva, zanjo je značilen šiv od peclja proti muhi, precej je okužena s sajavostjo in mušjo pegavostjo. Škropljenje z fungicidi je ena od rešitev.
Odlična hruška, užitna šele decembra.

[Novinka]

Ugotovila sem, da te hruške dajo zelo veliko soka. Glede na slabe izkušnje s skladiščenjem, sem šla v akcijo. Imam zelo zmogljiv "počasni" sokovnik, tako da je šlo hitro. Naredila sem 51 litrov hruškovega soka! Vročega sem polnila kar v "vrečke", ki se sedaj veliko uporabljajo za vino in sokove.

[sadjarvid]

Včeraj sem obral hruške Konferans, ki so bile letos zelo lepe. Ugotavljam, da so obrane v polni zrelosti veliko bolj okusne in še posebno so dobre posušene, če pa so še olupljene pa še bolj.

[ck]

Pastorjevka je malo bolj podolgovata kot tele na sliki. Takole "hruškaste" oblike pastorjevke so bolj redke na drevesu.

Sajavost se lahko bistveno zmanjša ali celo popolnoma odpravi s škropljenjem sredi avgusta (pozor karenca).

Je pa sajavost pogojona s sorto, zaraščenostjo drevesa (rez) in gostoto sajenja, lego (vlaga, prevetrenost, osončenost) in seveda vremenom. Bolj zgodnje sorte seveda niso sajave, ali pa zelo redko v omejeni količini. Na bolje prevetrenih legah sajavosti praktično ni.

To kar velja za hruške velja tudi za sajavost jabolk.

Ker se sajavost težko opere s plodu priporočam lupljenje.

Jaz imam hruško (zimsko dekanko) še na drevesu, pa ni noben plod sajav, pa ni bila škropljena razen spomladi z bakrenim pripravkom, kar pa na sajavost nima več vpliva.

Sadjarim že več kot 30 let, pa sem letos zimske sorte jabolk prvič poleti 1x škropil s fungicidom, predvsem zaradi skladiščnih bolezni in zaradi želje, da ne odpada listje (ki se okuži) na zlatem delišesu, mutsuju in predvsem na sorti fuji kiku, na kateri mi zato nobeno leto ni dozorela več kot 1/3 plodov. Istočasno sem odpravil sajavost, ki se je skoraj vedno - včasih več, včasih manj, pojavljala na nekaterih drevesih (še posebej je bil zanjo dovzeten mošancelj)._________________lp

[Andrej Banko]

Ko smo že pri sajavosti, ima kdo izkušnje z Vitisanom ( KHCO3 ) ?
Naj bi tudi pomagal. Priporočljiva karenca: 1dan; dovoljen tudi v ekološki pridelavi.

[noam]

Pozdravljeni, vsi skupaj! Sem nov na tem forumu in imam kar nekaj vprašanj. Upam, da mi bo lahko kdo pomagal.

Kot prvo bi rad ugotovil, kako se reče dvem starim hruškam, ki že kdo ve, koliko let rasteta pri nas, tistih, ki so jo posadili pa že dolgo ni več. Verjetno sta kaki čisto navadni vsem poznani sorti, ampak jaz se res ne spoznam.

Prve hruške so na drevesu take (še ne čisto zrele):



Do konca dozorele pa zgledajo takole:



So bolj drobne (malo večje kot tepke), imajo rjavo hrapavo kožo, malo potegne na rdečkasto. Takoj z drevesa so bolj kot ne neužitne (trde in kosmate), ko malo odstojijo, so pa prav dobre, aromatične.

Drugo drevo je pa takšno:



Te so pa bolj debele (kakšno leto so zelo debele, če jih ni preveč) in ko so čisto zrele, so mehke, sočne in sladke. Na drevesu ostanejo zelene, samo po eni strani so malo rdeče. Še malo zelene in trde so nabiramo za kompot. Ko pa čisto dozorijo (potem ko so že pobrane, na drevesu vsaj pri nas nikoli ne dočakajo polne zrelosti), se pa pobarvajo na rumeno rdeče kot enih par spodaj v košari. Sok iz njih je odličen.



Včasih je bilo pri hiši še precej več hrušk, ti dve sta pa še zadnji od tastarih, ki še vztrajata. Bi mi dosti pomenilo, če bi vedej vsaj, kako se jim reče, če nič drugega. Hvala vnaprej za pomoč pri identifikaciji.

[turnogo]

noam je napisal/a:

Pozdravljeni, vsi skupaj! Sem nov na tem forumu in imam kar nekaj vprašanj. Upam, da mi bo lahko kdo pomagal. Kot prvo bi rad ugotovil, kako se reče dvem starim hruškam, ki že kdo ve, koliko let rasteta pri nas, tistih, ki so jo posadili pa že dolgo ni več. Verjetno sta kaki čisto navadni vsem poznani sorti, ampak jaz se res ne spoznam. Prve hruške so na drevesu take (še ne čisto zrele): Do konca dozorele pa zgledajo takole: So bolj drobne (malo večje kot tepke), imajo rjavo hrapavo kožo, malo potegne na rdečkasto. Takoj z drevesa so bolj kot ne neužitne (trde in kosmate), ko malo odstojijo, so pa prav dobre, aromatične. Drugo drevo je pa takšno: Te so pa bolj debele (kakšno leto so zelo debele, če jih ni preveč) in ko so čisto zrele, so mehke, sočne in sladke. Na drevesu ostanejo zelene, samo po eni strani so malo rdeče. Še malo zelene in trde so nabiramo za kompot. Ko pa čisto dozorijo (potem ko so že pobrane, na drevesu vsaj pri nas nikoli ne dočakajo polne zrelosti), se pa pobarvajo na rumeno rdeče kot enih par spodaj v košari. Sok iz njih je odličen. Včasih je bilo pri hiši še precej več hrušk, ti dve sta pa še zadnji od tastarih, ki še vztrajata. Bi mi dosti pomenilo, če bi vedej vsaj, kako se jim reče, če nič drugega. Hvala vnaprej za pomoč pri identifikaciji.

Prva: Nemška rjavka_________________Jabolko na dan, odžene zdravnika stran.
Apple a day keeps the doctor away.

[krnekdo]

Dej napiši vsaj čas obiranja

[mravlja]

Hojla, noam.

O hruškah jaz danes ne bi - če si boš pa kdaj lahko pomagal s tole knjigico, pa super: > https://mislinja.si/files/other/news/90/24876Knjiga%20-%20Travnisko%20sadje.pdf
Verjetno bi se na spletu še kakšna našla.