Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kako bo? Naše črne se počasi barvajo, kakšna posamična jagoda je že užitna. V roku par tednov bo trgatev Himroda (ali katerikoli njegov sorodnik že to je) za na mizo, sok in rozine.
Počasi zori Venus, primerjalno s prejšnjimi leti zamuja vsaj za 14 dni. Ima pa letos neprimerno večje grozde, sumim, da zato, ker so korenine končno dosegle 5 metrov oddaljeni zelenjavni vrt.
- Vanessa (precej so prestreljene, sicer odlične) - Nero (super, čeprav malo manjše jagodke kot ponavadi)
V pobiranju:
- Himrod ali Reliance ali karkoli že je ta fantastična medena zadeva, odlična vsako leto - Regent, nekam zgodaj ampak daj šta daš - Buffalo, ni še čisto-čisto zrelo, v strahu pred hladom in mokroto sem pobral tiste očitno zrele
Še daleč:
- Izabela na stari hiši
Kaj bomo zdaj s tem:
- rozine iz Himroda in Vanese - marmelada iz taistih, ker pač sta brezpečkati sorti in je lažje - grozdni sok iz rdečih, čim najdem, kam so punce pospravile pokrov sokovnika
Tukaj je nekaj izkušenj s kuhanjem marmelade iz brezpečkatih sort Himrod (ki je pri meni, kot že vemo, morda Reliance) in Vanessa.
Kuhal sem skupaj s hruško vilijamovko, sokom limone, nezrelimi jabolki in želirnim sredstvom (pektin + dekstroza). Mešanica je zaradi grozdnega soka zelo mokra, tako da ne gre varčevati s pektinom. Na dno sem dal malo vode, samo toliko, da ne sedijo jagode na startu na suhem, preden spustijo svoj sok.
Viljamovka je tu zaradi svojega okusa in zaradi tega, ker ima mehko meso, ne zrnasto, kot znajo imeti kakšne druge hruške.
Obe sorti imata v rodoslovju vitis labrusca, ki prinaša "lisičji" okus, ki ga najbolj poznamo od "domačih" ( = ameriških iz 19. stoletja) sort Izabela (Isabella), Klinton (Clinton), Jurka (York Madeira) etc.
Vendar pri sveži porabi tega ne opazimo - pri Vanessi praktično ne, pri Himrodu mogoče (če smo pozorni), vendar prevladujejo in ga prekrivajo odlične medene note.
Obe sorti sta kot jedilno grozdje super, za moj okus H nekoliko bolj. Pri V malo moti pogosta prestreljenost grozdov, kar je morda problem vzgoje - premalo sončno mesto, preveč ležeren odnos do gnojenja - ugibam. Obe sorti dobro prenašata to, da prekmurska ravnica ni ravno klasična vinogradniška lega.
Pri kuhanju se pri Himrodu "lisičjost" stopnjuje in postane jasno opazna, vendar po moje ne v taki meri, da bi neljubitelji takoj rekli fuj bljak. Ne gre primerjati z udarno silo izabele ali jurke. Vsekakor pa bo vsakdo opazil, da gre za neke posebne sestavine.
Pri Vanessi je še naprej v bistvu neopazna.
Ima pa V par drugih potencialnih problemov:
- v nasprotju s H, kjer gredo jagode takoj in brez ostanka dol, čim jih ostro pogledaš, jih je treba pri V malo bolj krepko prijeti in tudi rade nesejo pecelj s sabo;
- v nasprotju s H ima V dejansko peške, vendar ne vedno, so majhne in mehke.
V praksi se izkaže, da ne eno ne drugo ni moteče, sploh pri močnem paličnem mešalniku; tudi se ne pojavijo kakšne grenke note v okusu.
Osebno mi je po okusu mešanica H + viljamovka odlična in bi želel še velikokrat ponoviti. Moti me le to, da je, kot se temu strokovno reče, driskaste barve in zato ne tako privlačna že ob zaprtem kozarcu.
Z V nisem čisto enako zadovoljen - pa ne zato, ker ne bi bila dobra,daleč od tega, temveč le to, ni tako že na prvo žogo posebna in različna od pripravkov iz drugega sadja. Po drugi strani V odlično ohrani rdečo barvo.
Naslednjič bi morda kuhal V brez dodatka hruške, ker mislim, da bi znala potegniti na jagode -- pri tokratnem izdelku se čuti nekaj v tej smeri, pa ne pride čisto do izraza.
To so izkušnje letošnje runde, če pride komu prav, super.
Z leti se je dodobra razrasla in prvič letos je imela pošteno količino grozdov. Običajno je od vseh, ki jih imam, dozorela prva. Letos smo jo pa čakali in čakali, poskušali, jagode kisle, čeprav so se že lepo barvale. Pa smo kar še čakali, dozorela je Suffolk Red, sladi se že Izabela, Venus je pa še vedno vsa kisla, čeprav jagode od prezrelosti že odpadajo. Tudi redčenje listov, da bi dobila več sonca, ni pomagalo. Še ptiči se kaj dosti ne zmenijo zanje.
Je kdo že imel tak primer? Suzuki??? Ampak vbodov ali pokanja ni videti.
