heh, muha, bi rekel, da je varianta s semenskim krompirjem čisto možna. Nekaj se spomnim, da so bile težave, pred časi, res s krompirjem in je bilo treba ves čas neke nove sorte.
Pa takrat nisem bil pozoren na tematiko, saj nisem vedel kaj nas vse čaka.
Če bo šlo tako naprej bomo morali pridelovati v inkubatorju, v prečiščeni atmosferi, oblečeni v bele kombinezone z rokavicami, kapico in obrazno masko, kot kirurgi.
Sicer sem slišal, da ponekod še vedno nimajo težav z domačo pridelavo paradižnika. Gre pa za visoke lege tam okoli 800metrov.
Nekaj logike je v tem, da je meglica in vlaga nižje v dolini in tudi temperatura je višja. Na hribčkih pa je bolj prepišna lega, nižja dnevna temperatura in predvsem v jeseni od tam opazujejo meglo v dolini. Pridelek je sicer nekaj pozneje, se pa tudi bistveno pozneje sezona zaključi.
Najbolj verjetno je vzrok vsako leto večjih težav zaradi več razlogov, ki delujejo istočasno. Vsakega nekaj in imamo to, kar nas spravlja ob živce.
Potem pa še insekti - tutta absoluta, gosenice, uši,...ni, da ni.
PS-dopisano kasneje. Res so bile težave s krompirjem in nekaj kasneje so se pričele tudi s paradižnikom. Navajam del teksta iz KIS:
" Tako je bila sorta Igor več kot 20 let nosilna slovenska sorta krompirja............Konec osemdesetih let je pomenil prelomnico v pridelovanju krompirja tudi pri nas.
Slovenski pridelovalci krompirja so se soočili z velikimi težavami pri pridelovanju krompirja, saj je novi različek Y virusa (PVYNTN) iz pridelovanja praktično izločil slovenske sorte.
Posebej je bila občutljiva nosilna sorta Igor, pri kateri so se na površini gomoljev pojavile značilne nekrotične pege. Nove tuje sorte so bile šele v uvajanju, mnoge tudi niso bile najbolj prilagojene za naše podnebne in talne razmere.
Pogosto te sorte tudi niso ustrezale zahtevam slovenskih pridelovalcev in kupcev krompirja: sorte so bile občutljive na virusne bolezni, na sušni stres, tudi njihova jedilna kakovost pogosto ni bila najboljša. ....."
Poleg krompirja se spomnim tudi slovenskega česna, ki so ga prenehali gojiti zaradi virusa, ki ga je mučil. Nekako v delu spomina imam, da je virus prišel iz Avstrije ? Zadeva je okužila zemljo in zato nadaljnja pridelava ni bila več možna. Tako se je pričel uvoz neokuženega iz Kitajske....Nazadnje urejal/a labia 19 Jul 2014 15:15; skupaj popravljeno 2 krat
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bolezni in škodljivci paradižnikov
Nauta, zelo zanimiva opažanja. Upam, da boš primerjala še naprej in boš na koncu lahko postavila kakšno hipotezo, ki jo bomo lahko sprobavali v naslednjih sezonah.
Jasno je, da si rastline med seboj pomagajo.. Kako in katere, pa sta vprašanji, ki bi potrebovali celo življenje in še več opazovanja in eksperimetiranja.... Ker se v te modrosti narave bolj malo razumem, se držim misli, ki sem jo prebrala v eni knjigi in sicer, da se vsaka rastlina na neko območje naseli z razlogom in, da opravlja na tem področju funkcijo, ki je tam potrebna. Tako sem pred leti z mojega vrta prenehala preganjati plevele in živali. In tako vse dehti in mrgoli od življenja (kulturnega in divjega) in vsega je ravno prav, tako "koristnih" kot "škodljivih" bitij-teh je ravno prav in z njimi že leta nimam posebnih težav (zdajle sem potkrala po lesu)
Melona, zelo dobro razmišljanje.... Se kar strinjam s tabo. Mislim, da rastline res ni dobro preveč razvajati, predvsem pa ne pretirano hraniti. Vedno bolj se mi zdi, da je veliko težav povezano s prehranjenostjo rastlin, ki so zato manj odporne ali pa bolj okusne za razne škodljivce. Tudi pretirano ščitenje pred vremensklimi vplivi naredi rastline (in potem njijhove potomce) bolj neodporne. "Nori" kmet Holzer pravi, da pobira seme od rastlin, ki so rastle v najbolj surovem okolju, ker take lahko zagotovilo kvalitetno/odporno in vitalno seme. Seveda je tudi pričakovati manj težav pri vzgoji rastlin, ki so navajene na naše okolje. Ampak za marsikoga je izbor domačih vrst/sort preskromen, pa tudi taki smo, da vedno radi poizkusimo kaj novega...
Za plesen pa so govorili, da so se težave z njo povečale zaradi bolj kislega dežja._________________naredimo svet lepši
Jasno je, da si rastline med seboj pomagajo.. Kako in katere, pa sta vprašanji, ki bi potrebovali celo življenje in še več opazovanja in eksperimetiranja.... Ker se v te modrosti narave bolj malo razumem, se držim misli, ki sem jo prebrala v eni knjigi in sicer, da se vsaka rastlina na neko območje naseli z razlogom in, da opravlja na tem področju funkcijo, ki je tam potrebna. Tako sem pred leti z mojega vrta prenehala preganjati plevele in živali. In tako vse dehti in mrgoli od življenja (kulturnega in divjega) in vsega je ravno prav, tako "koristnih" kot "škodljivih" bitij-teh je ravno prav in z njimi že leta nimam posebnih težav (zdajle sem potkrala po lesu)
Melona, zelo dobro razmišljanje.... Se kar strinjam s tabo. Mislim, da rastline res ni dobro preveč razvajati, predvsem pa ne pretirano hraniti. Vedno bolj se mi zdi, da je veliko težav povezano s prehranjenostjo rastlin, ki so zato manj odporne ali pa bolj okusne za razne škodljivce. Tudi pretirano ščitenje pred vremensklimi vplivi naredi rastline (in potem njijhove potomce) bolj neodporne. "Nori" kmet Holzer pravi, da pobira seme od rastlin, ki so rastle v najbolj surovem okolju, ker take lahko zagotovilo kvalitetno/odporno in vitalno seme. Seveda je tudi pričakovati manj težav pri vzgoji rastlin, ki so navajene na naše okolje. Ampak za marsikoga je izbor domačih vrst/sort preskromen, pa tudi taki smo, da vedno radi poizkusimo kaj novega...
Za plesen pa so govorili, da so se težave z njo povečale zaradi bolj kislega dežja._________________naredimo svet lepši
| Nauta je napisal/a: |
| Kar ni vzela toča, bo pobrala plesen.............. So pa zdravi tisti, ki rastejo med ognjičem, sam se je zasejal po celi gredi in je visok vsaj pol metra. Med njim pa zdrave rastline, kakšen prizadet list se najde le na delih, visoko nad ognjičem. Isto opažam na gredi, kjer paradižnik zakriva lan. Tudi te rastline so zdrave, plodovi pa tako lepi, da bi se človek usedel in jih kar gledal. Teorija o zračnosti v teh primerih ne drži. Pred lanom so še maline, za paradižnikom pa sosedin visok fižol. Za te sem bila prepričana, da jih bo pobralo zaradi slabe zračnosti. Pa so kot rožce. Lp Nauta  |
Zelo zanimivo. Zdaj, koliko je zračno je vprašljivo. Lahko je taka lega, kjer ves čas pihlja. Da bi ognjič vplival na plesen- ne vem. Odganja pa uši in verjetno še marsikaj.
Glivice- spore- plesni za bujno razmnoževanje in širitev potrebujejo izpolnitev dveh pogojev:
1. ugodno klimo
2. gostitelja
ad1.) Ugodna klima je 24 stopinj C(ali nekaj stopinj več) in visoka vlažnost.
ad2.) paradižnik ali krompir....za določen tip plesni.
da bi izpolnili oba zgornja pogoja pa rabimo še veter, ki nam te spore plesni prinese....
, kasneje jih pa že pridelamo sami in jih sipljemo po zemlji iz okuženih rastlin 
Zdaj, zakaj pravimo, da rabimo zračnost?
Ravno zato, da se vlažni listi (zjutraj) čimprej posušijo .....tako poskušamo izničiti prvi pogoj .
Na žalost pa lahko veter prispeva spore.....še posebno če ima kdo v bližini ali bolj daleč ( nekaj 100m do nekaj km) kaj obolelega.
Bližje, ko je vir bolezni, večja je verjetnost prenosa.
Sedaj pa k tistemu sosedu, ki šprica trto in podobno. Ja, tisti paradižnik v bližini ne bo imel težav...ali pa BISTVENO manj.
Vinogradniki namreč precej pogosto ( tedensko ali še bolj- v odvisnosti od vremena- pogojev 1. in 2. za izbruh bolezni) špricajo in del teh ffs se nanese tudi na paradižnik.
Kar je pomembneje pa je, da v bližini ni vira bolezni, ki bi se prenesel na paradižnik.
bom naredila demanti na tezo o bolj zdravem paradižniku, če je tretiran s ffs. Nekaj paradižnikov sem tretirala 2x, enkrat s Score, drugič pred par dnevi z Ridomilom. Vse rastline imajo še globoko zelene plodove. Rezultat? Plodovi navkljub 2x tretiranju rjavijo in postajajo trdi kot kamen.
Tako hude probleme imam le zunaj, na enem delu vrta. Zaenkrat._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Tako hude probleme imam le zunaj, na enem delu vrta. Zaenkrat._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Labia, mogoče sem nerodno napisala, sosed škropi svoj paradižnik in krompir, oba sta blizu mojega paradižnika, trta pa je posajena okrog hiše in ob terasi atrija, med vrtom in hišo je okrog 20 m zelenice. Tam sem posadila paradižnik zato, ker je tast povedal, da so samosevci na tistem mestu vsako leto precej zdravi. Trte pa ne škropi. Glede ognjiča pa nič ne rečem, da bi moral kaj pomagati, dejstvo je le, da je paradižnik neprizadet do višine, ki jo pokriva ognjič, višje se pa najde kakšen prizadet listič. Danes sem še enkrat poškropila, kako se bo končao, pa bom videla čez en teden, ko se vrnemo z dopusta.
L.p. Nauta
L.p. Nauta
| bobolino je napisal/a: |
| bom naredila demanti na tezo o bolj zdravem paradižniku, če je tretiran s ffs. Nekaj paradižnikov sem tretirala 2x, enkrat s Score, drugič pred par dnevi z Ridomilom. Vse rastline imajo še globoko zelene plodove. Rezultat? Plodovi navkljub 2x tretiranju rjavijo in postajajo trdi kot kamen. . |
Uff, tole pa dvomim, da gre za plesen. Lahko so tudi stenice. Te pičijo paradižnik , ga srkajo. Na tistem mestu potem paradižnik otrdi in postane nekako plutovinast precej v globino.
Druga varianta pa je, ko je postane rjav in kasneje črn na nasprotnem delu, kot je pecelj, torej pri muhi. Kasneje je ta del nekoliko vdrt, črn in trd. V tem primeru gre za pomanjkanje kalcija, oziroma za težave pri zalivanju.
Potem je še varianta virusne bolezni,....
Kakorkoli pomagla bi fotka ploda in opis kaj vse je prizadeto- so tudi listi, steblo?
Pri plesnivosti je namreč tudi lahko pri razširjeni bolezni tudi plod plesniv. Ko rastlino tretiramo res ne bo plod postal nazaj lep, ampak bo tisto, kar je že prizadeto tako tudi ostalo le plesnenje se bo ustavilo. Itak bi pa morala take plodove pobrati in zavreči.
Prilagam pa spletno stran s fotografijami obolelega ploda, kjer lahko morda najdeš podobno poškodbo in tako definiraš za katero bolezen gre:
http://vegetablemdonline.ppath.cornell.edu/DiagnosticKeys/TomFrt/TomFrtKey.html
Fotografije so čisto spodaj na strani, ko klikneš posamezno fotko dobiš dodatne fotke in sicer povečane, kar bo olajšalo identifikacijo.
tu so fotografije, upam, da je le bakterijsko.
začne se takole:
zanimivo pa je to, da navkljub tej obolelosti, so rastline, ki imajo te simptome, višje skoraj za meter od ostalih, novi listi so zdravi, pikice pa so tudi na steblih._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
začne se takole:
zanimivo pa je to, da navkljub tej obolelosti, so rastline, ki imajo te simptome, višje skoraj za meter od ostalih, novi listi so zdravi, pikice pa so tudi na steblih._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Hja, sodeč po fotkah je poškodba na spodnjem delu paradižnika (pri muhi) in ne pri peclju.
Zdaj, ko gledam fotke je videti, kot da gre za različne bolezni.
Prva fotka bi lahko bila bakterijska okužba ali pa kaj v zvezi z insekti.
Druga fotka je videti glivično obolenje- plesen( ker so robovi temnega neostri in postopno prehajajo v zeleno). Torej Phytophthora infestans (late blight), čeprav se zgoraj levo vidi svetlejši 5mm rob in je vprašanje, kakšen je desno zgoraj ves obod, ker se ne vidi prehod rjavega v zeleno. tako, da je določitev nekoliko težja in je morda (zelo verjetno) tudi druga slika ista bolezen kot na zadnjih treh.
Zadnje tri bi lahko bila glivica Phytophthora parasitica (Buckeye rot), ker so robovi rjavega bolj ostri in v nekakšnih kolobarjih - viden je 5mm širok svetlejši rob na prehodu v zeleno. Značilno je tudi, da so prizadeti plodovi najbližje zemlji, glivica prebiva v zemlji. Značilno je tudi , da bolezen ne prične pri peclju. Poškodba je sprva mehka-vodena, kasneje pa otrdi in dobi nekakšno usnjato trdoto na površini.
Če je vse tako kot sem zapisal bi pomagal recimo Ridomil Gold.( ustavil bolezen, da se ne okužijo preostali zdravi plodovi). Obolele pa potrgaj stran. Pomaga tudi zastirka, da se vlaga iz zemlje premočno ne dviga. Tudi prepogosto zalivanje je med vzroki.
PS(dopisano kasneje) Aja, da ne pozabim- v navedenem primeru bolezni moraš pošpricati zemljo ob steblu paradižnika.
Morda si poglej in preberi tole:
http://web.aces.uiuc.edu/vista/pdf_pubs/913.pdf
morda boš lahko tako bolje definirala.Nazadnje urejal/a labia 20 Jul 2014 10:55; skupaj popravljeno 2 krat
Zdaj, ko gledam fotke je videti, kot da gre za različne bolezni.
Prva fotka bi lahko bila bakterijska okužba ali pa kaj v zvezi z insekti.
Druga fotka je videti glivično obolenje- plesen( ker so robovi temnega neostri in postopno prehajajo v zeleno). Torej Phytophthora infestans (late blight), čeprav se zgoraj levo vidi svetlejši 5mm rob in je vprašanje, kakšen je desno zgoraj ves obod, ker se ne vidi prehod rjavega v zeleno. tako, da je določitev nekoliko težja in je morda (zelo verjetno) tudi druga slika ista bolezen kot na zadnjih treh.
Zadnje tri bi lahko bila glivica Phytophthora parasitica (Buckeye rot), ker so robovi rjavega bolj ostri in v nekakšnih kolobarjih - viden je 5mm širok svetlejši rob na prehodu v zeleno. Značilno je tudi, da so prizadeti plodovi najbližje zemlji, glivica prebiva v zemlji. Značilno je tudi , da bolezen ne prične pri peclju. Poškodba je sprva mehka-vodena, kasneje pa otrdi in dobi nekakšno usnjato trdoto na površini.
Če je vse tako kot sem zapisal bi pomagal recimo Ridomil Gold.( ustavil bolezen, da se ne okužijo preostali zdravi plodovi). Obolele pa potrgaj stran. Pomaga tudi zastirka, da se vlaga iz zemlje premočno ne dviga. Tudi prepogosto zalivanje je med vzroki.
PS(dopisano kasneje) Aja, da ne pozabim- v navedenem primeru bolezni moraš pošpricati zemljo ob steblu paradižnika.
Morda si poglej in preberi tole:
http://web.aces.uiuc.edu/vista/pdf_pubs/913.pdf
morda boš lahko tako bolje definirala.Nazadnje urejal/a labia 20 Jul 2014 10:55; skupaj popravljeno 2 krat
labia, verjel ali ne, z Ridomilom je bilo škropljeno pred parimi dnevi. Morda so ti plodovi že imeli toliko vsega, da so omagali navkljub tretiranju, ampak vsak dan se pojavi kak nov plod, ki začne rjaveti, morda niti ne več s toliko črnimi pikami.
Moja glavna dilema je, ali pustiti, spremljati, se sekirati, da se ne prenese naprej, ali poskusiti z bakrom, ker naravno tule več ne bo pomagali. Ali pa preprosto izpuliti teh 5-10 rastlin in upati, da ni šlo naprej. najbolj me pa skrbi za zemljo, da se ne okuži.
In ravno mene to doleti, ko jih ujčkamo in rihtamo od prvega dneva naprej, kot da so otroci....
hja, zalivanja s strani nas ni preveč, kar dobro nebo poskrbi za tole mokroto....jutri pričakujemo novo pošiljko._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Moja glavna dilema je, ali pustiti, spremljati, se sekirati, da se ne prenese naprej, ali poskusiti z bakrom, ker naravno tule več ne bo pomagali. Ali pa preprosto izpuliti teh 5-10 rastlin in upati, da ni šlo naprej. najbolj me pa skrbi za zemljo, da se ne okuži.
In ravno mene to doleti, ko jih ujčkamo in rihtamo od prvega dneva naprej, kot da so otroci....
hja, zalivanja s strani nas ni preveč, kar dobro nebo poskrbi za tole mokroto....jutri pričakujemo novo pošiljko._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë
Ha, ne pričakujemo jo samo jutri. Ves naslednji teden je idealen za ponoven izbruh bolezni.
Kdor še nima bolezni jo bo naslednji teden zelo verjetno dobil, ostali, ki imajo pa že začetke, utegne biti naslednjih 7 dni pogubnih.
Priporočam špricanje danes zvečer ali pa jutri zjutraj, da se prepreči najhujše. Tisti bolj ekološki pač z eko materiali.
Temperature bodo sorazmerno visoke ob vsakodnevnem občasnem dežju. Torej visoka vlažnost in sparina bo v zraku......idealno za bolezen.
Kdor še nima bolezni jo bo naslednji teden zelo verjetno dobil, ostali, ki imajo pa že začetke, utegne biti naslednjih 7 dni pogubnih.
Priporočam špricanje danes zvečer ali pa jutri zjutraj, da se prepreči najhujše. Tisti bolj ekološki pač z eko materiali.
Temperature bodo sorazmerno visoke ob vsakodnevnem občasnem dežju. Torej visoka vlažnost in sparina bo v zraku......idealno za bolezen.