Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Čili 2016
Pozdravljeni,
prvič se oglašam na Gartlcu, foruma o čiliju in paradižniku sicer že nekaj časa z veseljem spremljam. Prosil bi za nasvet glede sušenja listov na mojih sadikah čilijev, ki sem ga opazil pred par dnevi in se mi zdi da se širi. Skoraj vsaka rastlinica ima vsaj manjše znake, najbolj očiten je tale:
Večinoma je prizadet samo po eden od spodnjih listov na rastllinici.
Posušeni deli so krhki in drobljivi. Ima kdo kake izkušnje kaj bi lahko bil vzrok ?
LP, FrenkNazadnje urejal/a fr1k 24 Feb 2016 08:05; skupaj popravljeno 1 krat
prvič se oglašam na Gartlcu, foruma o čiliju in paradižniku sicer že nekaj časa z veseljem spremljam. Prosil bi za nasvet glede sušenja listov na mojih sadikah čilijev, ki sem ga opazil pred par dnevi in se mi zdi da se širi. Skoraj vsaka rastlinica ima vsaj manjše znake, najbolj očiten je tale:
Večinoma je prizadet samo po eden od spodnjih listov na rastllinici.
Posušeni deli so krhki in drobljivi. Ima kdo kake izkušnje kaj bi lahko bil vzrok ?
LP, FrenkNazadnje urejal/a fr1k 24 Feb 2016 08:05; skupaj popravljeno 1 krat
Hvala za namig. Svetloba ne verjamem da bi bila vzrok. Niso v prvi vrsti od okna in jih doosvetljujem z 2x 1400 lm Osram FLUORA T8
Res pa sem jih enkrat zalil z dodatkom fermentacijske tekočine iz organkota (manj kot 2%). Mogoče je to premočno za tako male rastline ?
A kdo dognojuje z organkotom?
LP, Frenk
Res pa sem jih enkrat zalil z dodatkom fermentacijske tekočine iz organkota (manj kot 2%). Mogoče je to premočno za tako male rastline ?
A kdo dognojuje z organkotom?
LP, Frenk
Moje laično mišljenje: nič jih ne bi tako majhnih dognojeval so korenine še občutljive. Prepikiral bi jih v večje lončke do vrha - skoraj do listov. Upam pa , da niso preveč na močni svetlobi in na toploti od radijatorja. To pa nisem točno pogledal sliko._________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.
@frik, nobel zrihtano. Z organkovo tekočino nimam konkretnih izkušenj, a kolikor mi je vseeno poznano zna biti zadeva dokaj biološko reaktivna. Glede koncentracije se bo verjetno oglasil kdo, ki zadevo pozna, zna pa biti razlog ravno v temu.
Kaj storiti?
Pusti pri miru, naj rastline prerastejo, .... razen če se poškodbe povečujejo.
Nekaj časa tudi ne dognojuj, oz. počakaj, da rastline naredijo nov par listov, lahko tudi dva za vsak slučaj.
Okoli gnojil nasplošno pa je zadeva takšna. Če je koncentracija zmerna (0,5 - 1g gnojila / 1l vode) ni nevarnosti poškodb tudi pri najmlajših rastlinicah. Seveda je potrebno razumeti, da rastline ne rastejo na ključ (dodano gnojilo). Če rastlina kljub dodanemu gnojilu miruje, je potrebno počakati, da se "prebudi". Težava nastopi, če je človek nestrpen in nato pretirava z zalivanjem in gnojenjem. Torej, gostota dodajanja gnojila naj se prilagodi odzivnosti rastline. Če raste bujno in brez premorov se lahko dognojuje dobesedno z vsakim zalivanjem (če je potreba, oz. se zdi to smiselno), v obratnem primeru pa naslednjič pognojiš tekom rastnega intervala. To bo nekako najbolj preprost napotek, secer pa poznavalci lahko z gnojili kar konkretno manipulirajo z rastlinami. Osnova je tako verjetno dokaj logična, kot pri nas ljudjeh, ki jemo ob pojavu lakote ali pa težjih fizičnih naporih.
Priznam pa, da je tudi meni včasih težko prepoznati optimalen čas za dognojevanje, kljub dolgoletnim izkušnjam na tem področju.
Če se mi dovoli, potem bi si za najmanj izkušene, ali pa nesigurne dovolil podati nekakšno mnenje (ziher-formulo) okoli gostote dodajanja gnojil. Če se v zgodnji fazi dognojuje nekje na 14 dni bi bilo ravno uredu, kasneje, ob bujnejši rasti pa lahko tudi pogosteje.
Kaj storiti?
Pusti pri miru, naj rastline prerastejo, .... razen če se poškodbe povečujejo.
Nekaj časa tudi ne dognojuj, oz. počakaj, da rastline naredijo nov par listov, lahko tudi dva za vsak slučaj.
Okoli gnojil nasplošno pa je zadeva takšna. Če je koncentracija zmerna (0,5 - 1g gnojila / 1l vode) ni nevarnosti poškodb tudi pri najmlajših rastlinicah. Seveda je potrebno razumeti, da rastline ne rastejo na ključ (dodano gnojilo). Če rastlina kljub dodanemu gnojilu miruje, je potrebno počakati, da se "prebudi". Težava nastopi, če je človek nestrpen in nato pretirava z zalivanjem in gnojenjem. Torej, gostota dodajanja gnojila naj se prilagodi odzivnosti rastline. Če raste bujno in brez premorov se lahko dognojuje dobesedno z vsakim zalivanjem (če je potreba, oz. se zdi to smiselno), v obratnem primeru pa naslednjič pognojiš tekom rastnega intervala. To bo nekako najbolj preprost napotek, secer pa poznavalci lahko z gnojili kar konkretno manipulirajo z rastlinami. Osnova je tako verjetno dokaj logična, kot pri nas ljudjeh, ki jemo ob pojavu lakote ali pa težjih fizičnih naporih.
Priznam pa, da je tudi meni včasih težko prepoznati optimalen čas za dognojevanje, kljub dolgoletnim izkušnjam na tem področju.
Če se mi dovoli, potem bi si za najmanj izkušene, ali pa nesigurne dovolil podati nekakšno mnenje (ziher-formulo) okoli gostote dodajanja gnojil. Če se v zgodnji fazi dognojuje nekje na 14 dni bi bilo ravno uredu, kasneje, ob bujnejši rasti pa lahko tudi pogosteje.
....... in še nekaj. (pajo oprosti ker te nehote negiram)
Rastline pogosto funkcionirajo po sledečem principu.
Sprva moči usmerjajo v razvoj koreninskega sistema, kar je pogoj za drugi del razvoja zelenega dela in nato cvetja ter tako naprej do plodov.
Toda, kako vedeti kje je/bo meja med prvo in drugo fazo razvoja rastline?
Načeloma obstaja nekakšna rastlinska logika, ki pravi, da morajo korenine zapolniti razpoložljiv prostor, oz. se razviti do trenutnega roba njenega potenciala, če raste na prostem. Šele potem prične z bujnejšim razvojem nadzemnih delov. Na podoben način se izmenjujejo cikli tekom celotne vegetacije.
Če to prenesemo na vzgojo v lončkih, potem v primeru, da majhne rastlinice presadimo v prevelike lončke traja nekaj dlje časa, da prerastejo grudico, nam pa se med tem neznansko vleče čas.
Ni tragedije, je pa naša nesigurnost, ker ne poznamo "jezika" rastlin, da bi se sporazumeli kakšna je situacija.
Rastline pogosto funkcionirajo po sledečem principu.
Sprva moči usmerjajo v razvoj koreninskega sistema, kar je pogoj za drugi del razvoja zelenega dela in nato cvetja ter tako naprej do plodov.
Toda, kako vedeti kje je/bo meja med prvo in drugo fazo razvoja rastline?
Načeloma obstaja nekakšna rastlinska logika, ki pravi, da morajo korenine zapolniti razpoložljiv prostor, oz. se razviti do trenutnega roba njenega potenciala, če raste na prostem. Šele potem prične z bujnejšim razvojem nadzemnih delov. Na podoben način se izmenjujejo cikli tekom celotne vegetacije.
Če to prenesemo na vzgojo v lončkih, potem v primeru, da majhne rastlinice presadimo v prevelike lončke traja nekaj dlje časa, da prerastejo grudico, nam pa se med tem neznansko vleče čas.
Ni tragedije, je pa naša nesigurnost, ker ne poznamo "jezika" rastlin, da bi se sporazumeli kakšna je situacija.