Stran 4 od 25
Objavljeno: Pe Jan 02, 2015 6:24 pm
Napisal/-a juglans
Močan mraz in sneg skupaj, ... pa se "žival" umakne globlje v gozd ali k rečnim bregovom, kjer so vsaj robovi brez snega.
Morebiti v kombinaciji z novoletnim "pokom" še toliko bolj.
Po navadi opažam takšen vzorec pri sebi.
Objavljeno: Pe Jan 02, 2015 7:29 pm
Napisal/-a brbr
Pri meni je zbrana pisana druščina v običajni sestavi: kosi, sinice, plavčki, brglezi, taščice, zelenci, vrabci, tu pa tam kakšen lišček, pa še eni, katerih imena ne vem (in ne najdem v nobeni knjigi). Sevda jim vsak dan natresem semen in krhljev jabolk.
Pred nekaj časa pa sem bila zelo presenečena, ko sem na obrežju Ljubljanice, blizu kliničnega centra videla vodomca - sem si mislila: kakšno razkošje nam je naklonjeno v tej naši deželici, a se ga sploh ne zavedamo..._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: To Jan 06, 2015 8:19 am
Napisal/-a Furman
Jaz nimam več krmilnic. Nekako sem mnenja, da se žival še prehitro navadi kje je hrana in potem samo tam išče. Seveda je lepo opazovat ptičke nekje na okenski polici ali balkonu, pri nas je to mačkova posoda s hrano kamor redno zahajajo predvsem mularija, vrabvčkov.
Namesto krmilnice pa vzamem pri mesarju loj in ga z žico privežem na veje jablan v sadovnjaku. Tako se mi zdi, da se ptice navadijo iskati hrano po drevju in ko jim bo zapasalo malo mesne hrane bodo šle po drevju iskat in kakšno gosenico ali črvička več pohrustale.
No to je le moje mnenje in navada ;)
lp Furman_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
Objavljeno: To Jan 06, 2015 8:31 am
Napisal/-a muha
Furman, ti uspe loj tako močno privezat, da ga ne odnesejo in pohrustajo vrane ? Moji poskusi so se vsi končali njim v prid pa še navadile so se hoditi na naš vrt 
.
Pri nas ptičkov, razen sem in tja kakega kosa (ti so menda selivke na krajše razdalje) še vedno ni. Močno sumim žledolom. Preostalo drevje je tako redko, da so imele ujede odličen ulov.
Objavljeno: So Jan 10, 2015 9:41 pm
Napisal/-a Furman
Ja res je, če dobro ne privežeš gre cel kos z večjimi pticami. Zato sedaj kar tisto zeleno žico vzamem, ki je za privezovanje in jo ovijem okoli loja na gosto. Malčki lepo kluvajo ta velki se pa jezijo. Šoje so se meni takole navadile v sadovnjak hodit. Ali kdo ve, so dobrodošle, ali je bolje, če jih nebi bilo?
lp Furman_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
Objavljeno: So Jan 10, 2015 11:19 pm
Napisal/-a juglans
Furman težko je glede šoj zaključevati s črno belim odgovorom.
Pri meni je šoj veliko, saj sem lociran ob samem robu hoste. Kateri so pozitivni aspekti njene prisotnosti mi ni poznano, za negativne učinke pa ne vem, če v naravi sploh obstajajo.
Obstajajo pa meni "neprijetni" trenutki, ko te packe ropajo gnezdilnice. In tega niti ni tako malo, ... vendar je to delo narave in verjetno že mora biti tako, kot je. V končni fazi, veliko večino gnezdilnic so prevzeli škorci in še večji agresivneži vrabci, zato lahko v šojah vidim tudi t.i. nevidno "roko", ki posreduje ....
Objavljeno: Ne Jan 11, 2015 6:37 pm
Napisal/-a javrgar
| Citiram: |
| Preostalo drevje je tako redko, da so imele ujede odličen ulov |
a niso kanje pretežke in prepočasne da bi ujele zdrave ptiče manjše velikosti ? Kanje omenjam zato, ker jih je na "mojem" območju dovolj, da vidim vsaj eno vsak dan.____________________
Objavljeno: Po Jan 12, 2015 1:11 pm
Napisal/-a tinko
Za krmljenje sem že porabil 10 kg sončnic in 2 kg loja.
Glede šoje pa še z lovskega vidika. Vedno je bila osovražena kot tatica ptičjih jajc in mladičev in vedno preganjana. Je lovna ptica, a se je ne lovi vse leto.
Iz mojih izkušenj pa je zelo koristna ptica za pokrajino, ptičji rod in vse prosto živeče živali, ki se prehranjujejo s plodonosnimi rastlinami.
To govorim iz lastnih izkušenj in opazovanj. Šoja namreč jeseni zakopava žir in želod za zimo. Vsa zaloga semen, ki jih čez zimo ne poje, ostane zakopana in pomladi odžene v nova drevesca.
Zanimivi so primeri iz vinogradov. Tudi tam skriva želod v razpoke na lesenih kolih. In ko želod načne, nikoli ne poje kalčka, čeprav je zelo hranljiv. Ponavadi pade del žira s kalčkom v razpoko pri stebrih in v nekaj letih imamo rastlino hrasta sredi vinograda. Za vinogradnika je to moteče, ker ima dodatno delo z izkopavanjem. Zapuščen vinograd pa je v nekaj letih pogozden.
Šoja torej dela za generacije, ki bodo prišle čez 20, 30 let, ko bodo te sadike začele roditi.Nazadnje urejal/a tinko 13 Jan 2015 09:35; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Po Jan 12, 2015 1:22 pm
Napisal/-a brbr
Kako zanimivo in ponovno se je izkazalo za točno, da je vsaka stvar za nekaj dobra in, da ima vsako bitje (če se nam zdi še tak nebodigatreba) pomembno vlogo na tem svetu.
Na mojem vrtu je ptičji nabor skromnejši, pa venda je ob času kosila (ptičjega) okoli dveh krmilnic zelo živahno. Zobajo pa predvsem zrnje, za pogače (kupljene) se ne zmenijo skoraj nič._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Po Jan 12, 2015 4:34 pm
Napisal/-a metuljc
Ej, tinko, iz žira pa ne bo nikoli zrasel hrast, vedno le bukev. 