Stran 4 od 8
Objavljeno: To Jun 07, 2016 11:44 pm
Napisal/-a anka
Anki je njen gartlc še vedno v veliko veselje. Vrtnice odraščajo in videti je, da se na belokranjskem soncu odlično počutijo, le nekaterim Austinovim, ki rastejo pri kamnitem zidku, je očitno prevroče in jim bo treba poiskati primernejši angleški hlad. Polovica vrtnic raste na in ob zelenjavnem vrtu, kjer ne škropimo, in tudi preostalih ne strupimo (in z njimi sebe). Edina, ki ima zato hude težave, je Graham Thomas.
Spodaj je nekaj fotografij vrta in vrtnic tri leta po zasaditvi (edino taščina lepotica je starejša, šteje okrog dvajset let).
Brunerjeva Cilka
taščina neznanka
Angela
nekaj modrih oz. vijoličnih
pred hišo
Orpheline de Juillet
Rhapsody in Blue
Objavljeno: To Jun 07, 2016 11:53 pm
Napisal/-a Plamenka
O, kako lepo so se ti razrasle!
Objavljeno: Sr Jun 08, 2016 12:14 am
Napisal/-a geisha
Dolgo se nisi oglasila in sedaj pravi bum.Krasne in kakšna goščava.Nedvomno jim Belokranjsko sonce zelo prija 
.pa pridne roke vnete rožarke tudi nedvomno pripomorejo k vspehu 
._________________LP
E.
Objavljeno: Sr Jun 08, 2016 9:54 am
Napisal/-a Nikolajevicka
Barva fellowship zgleda fenomenalna. Ali tudi v živo vleče malce na oranžno ali samo meni tako monitor prikazuje?
Lp
Objavljeno: Sr Jun 08, 2016 12:49 pm
Napisal/-a anka
Oooo, hvala za pohvale, sem jih vesela. Res se že dolgo nisem oglasila (kar ne pomeni, da nisem občasno lukala na forum). Razlogov je več, najbolj tehten pa ta, da nisem imela česa pokazati: fotografirarati cvetove je lepo, a veliko več povedo fotografije cele vrtnice in njena umestitev v vrt - takih pa nisem imela. Vrtnice so bile majhne, še ne izoblikovane, poleg tega se je težko pri fotografiranju vsakič izogniti travi, slaku in drugemu plevelu, črnim pegam, hroščem, žužkom ..., ki kažejo na to, da so moje vrtnice samorastniki in zaradi pomanjkanja časa in škropiv neokopane in bolne. A so vse preživele, se težavam navkljub (ali prav zato?) razrasle in vrt zdaj res dobiva podobo, kot je bila v moji glavi, ko sem jih začela saditi.
Še lani sem mislila, da na vrtu ni več prostora, a hvala bogu sem se zmotila :-) Ob brezi je našel prostor Paul's Himalayan Musk, vzpenjalke Amadeus, Crimson Glory in Don Juan itak morajo biti na vsakem slovenskem vrtu (he he) in ob robu je prostora še najmanj za pet ramblerjev. No, pa še vmes se bo kaj našlo ... Če ne, bo šla pa solata ven!
Nikolajevicka, Fellowship je res živo oranžen. Spodaj je še slika z rumeno Easy Going, da se vidi razlika. Obe sta zelo zdravi vrtnici.
Objavljeno: Sr Jun 08, 2016 7:02 pm
Napisal/-a Sončna
O Anka, lepo da si nazaj! Sama najraje gledam že bolj odrasle vrtove in se veselim vsake rožarke, ki se ponovno oglasi po par letih Praviš, da ti na močnem soncu Angležinje ne delajo dobro. Sama ugotavljam, da pri mojih angležinjah (ki so poleti na celodnevnem 30°C+), ni toliko problem močno sonce, ampak zavetna lega. Ugotovila sem, da res ne marajo prepišne lege. Na močnem soncu cvetovi hitro ovenejo, vrtnice mi pa lepo uspevajo.
Objavljeno: Če Jun 09, 2016 7:12 pm
Napisal/-a NinochkasRose
Anka čudovite vrtnice imaš !!! Mojih nekaj cvetkov - bom kar nekaj let počakat, da bo vsak nekaj za pokazat. Ampak kotiček za popit kavico je pa fantastičen !_________________Excellence is not an act but a habit
Objavljeno: Pe Jun 10, 2016 12:30 am
Napisal/-a Isaan
Res krasne, vrtnice in fotografije...
Objavljeno: Če Maj 28, 2020 5:39 pm
Napisal/-a anka
Pozdravljene spet po dolgem času! Pri nas so pred dvema letoma gradili pločnike. Ker je hiša ob cesti, so po vrtu lazili bagerji, vozili težki kamion, gospodarili krampi in lopate ... Za vedno se je poslovilo okrog trideset vrtnic, robinija, stara gabrova živa meja, sedežni kotiček s 50 let staro vrtnico ... Kar sem mogla, sem rešila: na enem koncu so delavci rastline vlekli ven, na drugem koncu sem jih reševala v lonce :-) Še lani sem imela na terasi v posodah kakšnih 40 rešenčkov, med njimi perzijsko bukev, ki sva jo z možem presajala sredi poletja - 15. avgusta, jo zavarovala s senčnikom, pridno zalivala in ohranila živo. Ko so se gradbeniki poslovili in sem od žalosti (in velikokrat od jeze) prišla k sebi, sem spet zavihala rokave. Vrt še ni, kakršen je v moji glavi, a je na dobri poti. Veselim se vsakega novega cveta in še vedno obstanem in se čudim vesolju, ki je ustvarilo tako lepoto :-)
Nazadnje urejal/a anka 28 Maj 2020 16:08; skupaj popravljeno 1 krat
