Po pravici povedano do danes sploh nisem našla časa, da bi se kaj več v to poglabljala. Skupino tulipanov smo jeseni nasadili malo preblizu njihovih nožic. So sedaj malo okrnjeni in oštucani, ampak nekaj jih bo vseeno cvetelo. Drugače pa so kar pridni. Bom sedaj šla v tisti vaš predlog, da naj vsak prinese svojo rožico. Gledam, da v bližino njih sadim bolj takšno, kar ni strašno občutljivo ali ni tako škoda. Origano je lahko kar malo pohojen, pa bo še vedno rastel. Od konca junija, ko jih tu ne bo več, pa bo našel čas, da si opomore in razširi. Spominčice so samosejanke in jih tudi ni tolikanj škoda, saj jih je okoli mene povsod dovolj. Sedum akre je nekako povsem izginil iz vidika, a mislim, da si po čez čas ponovno utrl pot na površje. Do konca prvomajskih počitnic dam čas.
Polno je mačeh ali rogatih vijolic ... kakorkoli pač že. Te male drobnocvetne, ne one velike. Se vidi na fotografijah kako je vse polno kamenja in peska. To je bil prej močno zaplevljen travnik z petimi grmički, vse polno gradbenih ostankov v zemlji. Ajda je naredila nekaj čudežev, vendar kamenje ostaja. Dodatno še tekom zime na ta del napluži kar nekaj peska od posipanja. Ker nima ne kam ne kod s tistim ogromnim plugom, je "odnesel" kar nekaj mačeh, čebulice narcis so dobesedno gledale ven iz zemlje. Ampak to je treba vzeti v zakup.
Pisani Luni se dogaja. Sicer brez vseh pravil, malo na pamet, malo čisto po "kmečko" in kakor čas dopušča. Saj poznate to pomladno prebujanje, ko bi vse hoteli kar takoj - sedaj. Sije sonce (vmes je celo rahlo popršilo in nas pregnalo), temperature so zmerne ..... Zakha "hudiča" kar ne raste in se bohoti? V tem tednu se je dogajala VODA. Čeber je sameval od jeseni in čakal, da ga nekdo pokrije ali kar koli drugega ponaredi z njim. Odločila sva se se za porfido. Čisto prvotno postavitev sem žal foto-preskočila, ker .... ker se potem najde 100 ljudi, ki hodijo mimo in izražajo svoje takšno ali drugačno mnenje. Pa prav so imeli! Tista prvotna postavitev resnično ni "sedla". Strokovnjaki so potem svetovali in povedali svoje. Pa tudi pomagali pri gradnji. Vodno zajetje še čaka uradna priključitev, sedaj v poizkusni dobi je delovalo samo na podaljšek. Sedaj je nekako takšen gradbeni kup, ki se potem sploh ni hotel vklopit v celoto. Ampak ... kar je. Spremembe bo potrebno narediti drugje. Seveda je ena od hišnih mačk takoj prišla preverit, če ji bo še vedno na voljo voda za pitje in je bila zadovoljna. Prvo razbitje umestitve tega porfida v sam prostor je bil, da sem si komaj izborila šest koncev in jih položila v zemljo kot nekakšno "razbito" pot proti cesti. Seveda jih je takoj uporabil maček, ko pa so bile tako prijetno tople.
Skratka Pisani Luni se dogaja. Dobiva čisto novo podobo. Nekdaj zaplevljen travnik sicer odločno kaže svoje zobe pri vzrasti razno raznih plevelov.
in verjeli ali ne: ajda spet na veliko na novo klije. Že tretjič. In moj sosed se je naučil prepoznati dve rastlini in jih poimenovati.
Sanjarka, saj vem, da ti je najbolj pomembno tisto, kar prav zdajle urejaš. Ampak tale tvoja obcestna luna zdaj tako lepo cveti - daj, nalepi kakšno sliko ali dve pls _________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Jah no ..... priznam da je temu res tako. Drugače pa hodim s fotkičem v žepu (imam sedaj na posodo enega miniaturnega), vendar običajno ni časa za fotografije. Kar izgubijo se tisti trenutki.
Konček slikan nedavno nazaj, ko sem pravzaprav slikala preizkušanje zalivalcev, ki so daleč od tega, kar je bilo v planu, ampak vse še bo. Tisto zgoraj je severo-zahodna stran.
Tale je usmerjena proti zahodu, z rahlim priokusom juga.
In tam, kamor pokuka zgolj jutranje sonce in ga potem ni več ....
Sanjarka Ana fotke ok. samo me malo moti, da sem se morala uleč na levo, da vidim te velikanske slike. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
S spomladankami smo začeli, sedaj pa tisto mukotrpno krpanje lukenj, ki že so ali bodo še nastale. Čas bo pokazal svoje in upam, da se iz tega tudi kaj naučimo. hyacintus City of Harlem se šele prebujajo. Sočasno pa so hyachinthus Carnegie in hyacinthus Jan Bos že počasi blizu svojega konca. Rozike hyachinthus Fondant imajo zelo dolga stebla in se pod težko cvetov pobešajo proti tlom (tukaj v družbi s mrtvo koprivo, meni trenutno najlepša kombinacija)
Ja, za slike gledat je nevarno, da dobim heksnšus na levi strani Sicer je pa tale "gradbena" zemlja pod tvojimi rokami postala čudovita _________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Hvala lpmami, čeprav nas kar nekaj pridno sodeluje. Danes sta dva sadila, eden s samokolnico odvažal, tretji moral nazaj postavljat tablo božje poti, dve pometali(ker smo zasvinjali cesto), jaz sem bolj letala sem ter tja in poizkušala nadzorovati, pa je vse skupaj ušlo izpod nadzora (že od torka se borim z vročino, kašljem, kihanjem ... le zunaj na zraku mi je nekako bolje). Jutri bo več miru in več možnosti, da se znajdem. Danes sem tako nekje izgubila dva bradatca(pa tako sem se trudila, da sem ju vzgojila), za timijane sploh ne vem kje so (je bilo že pretemno) in več ko uro sem se zamudila samo z zalivanjem.
Me je pa izučilo v zadnjem mesecu, da takšne stvari, ki so takole tik vseh in vsakogar .... prinesejo tudi zaplete z mimoidočimi. Tako je ena vaščanka že hotela ven izpulit mrtve koprive, ker je to plevel, spet druga me je obdolžila, da ti in ti tulipani slabše cvetijo, ker sem jih okopala s kopuljico (me je opazovala skozi okno) in se to pač ne počne, nekdo se spotakne ob nalakirane nohte nogic, medtem ko je spet tretji nad njimi navdušen. Nekdo je predlagal, da bi bilo potrebno postavit ene dve klopci??? Domači ata pa jambra ... ja kje je pa kaj trave in zakaj se vidi zemlja.
To slednje mi je največji UK. Biti na očeh takšnih in drugačnih ljudi. Umetnost, ki ji ni para.