Najboljše je boben od pralnega stroja, zakoplješ v zemljo obdaš z smrekovimi vejami. Na vrhu daš kakšno desko ali stiropor pozimi. Notri sem imela že črno redkvo, zelje, radič, repo, korenček, zeleno. Zelo dolgo počaka. Drugi imajo zasipnice. lp D_________________Uživajmo v dobroti narave https://picasaweb.google.com/home
Hvala obema, super da uporabimo kar imamo. vodenka, kakšna posebna shramba v kleti, v žaganju ipd, ali kar na police recimo, mi imamo dvignjene lesene police po celi kleti...
zuf, z repo bodi previden. Obstane res lepo, se pa rado zgodi, da postane čez dober mesec ali dva puhla , vsaj meni se je parkrat v zadnjih dveh letih. Mogoče je odvisno od sorte?
Puhlost pride čejo prezgodaj se saje pred sv marjeto to je 22 julija ,ker pa zadni dve leti ni bilo moč tako pozno saj vreme pošteno ,jaz jo imam še na njivi ko bo prvi sneg zapadel jo bom populila.
Puhlost pride čejo prezgodaj se saje pred sv marjeto to je 22 julija ,ker pa zadni dve leti ni bilo moč tako pozno saj vreme pošteno ,jaz jo imam še na njivi ko bo prvi sneg zapadel jo bom populila.
Sv. Marjeta goduje 20. julija, je zavetnica naše fare (no, ne samo fare). Se pa okoli puhlosti kar strinjam. Pa repne cime (v temi poganjajoči mladi lsiti na koncu zime ali zgodaj spomladi) so dobre, v solati s krompirjem, recimo. Take svetle, skoraj rumene,....... So včasih res znali porabiti vse, kar je bilo svežega, sploh proti koncu zime.
Tudi mi smo spomladi jedli mlade poganjke skladiščene repe - s toplim krompirjem, kot regrat. Okus je podobno pikanten kot redkvica. Dobrodošlo v času, ko je zelja že zmanjkovalo, regrata pa še ni bilo.
Tudi pri nas je mama pripravljala spomladi mlade repine poganjke v solati. Kar v redu je bilo, saj preko zime razen sveže solate iz zeljnih glav ni bilo. _________________
_________________
