Stran 4 od 13
Objavljeno: To Okt 14, 2014 12:18 am
Napisal/-a metuljc
Ja, seveda imam temno rdečo, zdaj dela kako seme, upam. Dobiš spomladi, le spomniti me bo treba. Tudi ona pa ni videla mamutov in zavrov, verjemi. 
Objavljeno: To Okt 14, 2014 1:09 pm
Napisal/-a juglans
Lepo je pričelo deževati, meni pa ni potrebno nabirati materialov za fermentacijo. Uspel sem le s perillo, ... malo po malo.
Pa zato malce berem, in premišljujem, brskam po preteklih izkušnjah ter spominih, ... in utrne se mi ideja, ki bi verjetno znala biti pravilen odgovor na neodgovorjeno vprašanje. Vzpodbudila mi jo je tvoja (figula) razprava s Patrickom.
Alora. Obdelujem dve njivi in ena od teh je locirana ob brežini na kateri rastejo mačice ter bela vrba. So kar solidna drevesa in predvidevam, da z enako obsežnimi koreninskimi sistemi. Recimo, da so od roba njive oddaljene približno 4-5m. To se pravi, rastejo zelo blizu in korenine sigurno segajo tudi na rodovitnejši del zemlje. Konec koncev, kdo pa se poleg hrustljavo zapečene in sočne rožičeve potice z rumovimi rozinami zadovolji s skorjo suhega kruha?
In tako vsako leto opazujem, predvsem je to najbolj izrazito spomladi, da rastline rastejo zelo neizenačeno. Del je zelo bujen, nato pa bujnost usiha. Recimo, da bi njivo razdelil na tretjine, in sicer po dolžini, ter je tako prav lepo videti kako posevki v bujnosti jenjajo in to od roba njive pri vrbah proti drugemu robu. Na žalost nimam slik, je pa zanimivo za videti.
Zemlja se po kvaliteti in globini ne spreminja, vsaj na pogled ne. Gnojim dovolj natančno, patudi sicer po drugače oblikovanih poljinah, da bi to lahko tako uplivalo na ta pojav.
Kaj bi to bil za en hec, česar na drugi njivi ni opaziti?
Sklepam, da bi utegnil biti razlog v koreninah vrb, ki sproščajo v svojo okolico nekakšne stimulativne snovi. Največja koncentracija tega je na predelu z največ koreninami, torej v primeru te njive na "pasu" blizu krošnjam, saj so vrbe dejansko razporejene po celi brežini, ki je enako dolga, kot njiva. Osončenost je praktično celodnevna.
Kaj menite, bi znalo biti kaj ne temu ali ne?
Objavljeno: To Okt 14, 2014 3:25 pm
Napisal/-a figula
| juglans je napisal/a: |
| Lepo je pričelo deževati, meni pa ni potrebno nabirati materialov za fermentacijo. |
haha, dobro si se zmazal! To me je spomnilo na eno priporočilo nekje prebrano, da naj možje za KNF navdušijo svoje žene, ki so - nabiralke po svoji starodavni vlogi (grrrr 
).
********
jap, midve z vrbo postajava dobre prijateljice, čeprav mi je že vsesorte zagodla 
Glede na moje enoletne izkušnje bi potrdila njene efekte in bi lahko bila zaslužna za boljšo rast.
Da pa ne bom pristranska, dajmo pogledat/izločit morebitni drug odločujoči faktor: brežina verjetno pomeni, da je na oni strani voda? je tako blizu, da bi vplivala na učinkovito vzdrževanje vlage do 1/3 njive?
Mogoče je pa kombinacija obeh? Vrba na eni strani s koreninami črpa vodo in jo prenaša do svojih korenin na drugem koncu? Ki vlažijo svojo okolico? In zraven še sproščajo hormone in encime? Plus listje, ki odpada na njivo, nosi s seboj darila v obliki salicina?
Sedaj pa raje neham postavljati teze, da me znova ne zanese do mamutov in dinozavrov ... 
... ker smo ravno pri vrbi, ki je tudi starodavno drevo 
Objavljeno: To Okt 14, 2014 6:51 pm
Napisal/-a forest727
| figula je napisal/a: |
njivska preslica
Equisetum Arvense: vsi nadzemni deli rastline
vsebuje silikon in mnoge minerale, kar naredi rastline močne. Hecno, ker je sama tako krhka, pri nas leži pod borovnicami, kot da nima moči, da bi vstala. Kot da njej sami obilica kremenčeve kisline škodi. Istočasno naj bi bila tudi fungicid, kar je dodatni bonus. |
Silikon dvomim za vsebuje, prej silicij... 
Objavljeno: To Okt 14, 2014 7:34 pm
Napisal/-a figula
hahaha kakšen fleten kiks, bom videla, če se še da popravit, hvala
Objavljeno: To Okt 14, 2014 10:55 pm
Napisal/-a metuljc
| figula je napisal/a: |
Mogoče je pa kombinacija obeh? Vrba na eni strani s koreninami črpa vodo in jo prenaša do svojih korenin na drugem koncu? Ki vlažijo svojo okolico? In zraven še sproščajo hormone in encime? |
Bo treba malo ponoviti transport vode po rastlini, figula, verjemi, tudi pri starodavnih 
rastlinah ni šlo tako kot ti praviš.
Objavljeno: To Okt 14, 2014 11:19 pm
Napisal/-a figula
zabavam pa te, priznaj
verjamem, metuljc, čisto verjamem, to so bile le ideje (in sploh ne izpod odeje) 
Objavljeno: To Okt 14, 2014 11:34 pm
Napisal/-a metuljc
Ja, me. Saj, zabava je pa ja super reč, a ne. Smo je pogosto vsi potrebni, v teh časih.
Itak pa cenim ideje, ker iz jih včasih kaj novega potegnem(o). Če ni idej, ni napredka.
Ti kar eksperimentiraj in piši ideje, počasi se bo izkristaliziralo, pa bomo pobrali kristale. 
Objavljeno: To Okt 14, 2014 11:39 pm
Napisal/-a figula
Dogovorjeno. In ko bom takole preveč 
, me kar nazaj na zemljo spravi
Objavljeno: Sr Okt 15, 2014 12:22 am
Napisal/-a zuf
Se mi zdi še najbolj verjetno, tako kot si že sam nakazal juglans... mikoriza oz simbioza gliv in vrbe najbrž vpliva na okoliško življenje v tleh in s tem na zelenjavo v tem pasu.
Pri temu sodelovanju vrbe izločajo, življenje v tleh porablja, glive prenašajo itd.