Žganjekuha nekoč in danes

[sadjarvid]

Ima kdo kotel za žganjekuho "Keberček".Kakšen je "izdelek" iz tega kotla,ker ni kotel v celoti narejen iz bakra, iz bakra je samo kapa in hladilni sistem.
Všeč mi je, ker zavzame malo prostora.Pozdrav Vido.

[Rak]

Dolgo sem iskal tukaj, kje se kaj piše in razpravlja o žganjekuhi, pa tega nisem našel pravi čas, medtem pa sem že objavil svoj prispevek na to temo na forumu "Vse o rastlinah". Upam, da ne bo nič narobe če kopirani del vsebine objavim tudi tukaj, verjetno bo to marsikoga zanimalo, sploh ko sem pred tem z veseljem prebral vse prispevke o kuhanju žganja na tem forumu.
------
Jaz sem letos pričakoval kaj več dobrega in uporabnega sadja iz mojega malega sadovnjaka, a je bilo vse, kar je sploh bilo, kljub skrbnemu škropljenju proti boleznim in škodljivcem, zelo kilavo, nagnito in črvivo, tako da sem uspel napolniti z mešanim sadjem jabolk in breskev samo 50 litrski sod. K sreči sem dobil od znanca cca 400 litrov grozdnih tropin od frankinje, bilo je precej dela že s "tlačenjem" v posode za vretje, še več pa potem z žganjekuho samo. Od vse te nekajdnevne telovadbe polnjenja in praznjenja kotliča ter odvoza ostankov, sem še danes malo razbolen v hrbtu, izplen pa je bil 5 litrov sadjevca in cca 28 litrov sicer zelo dobrega tropinovca. Letos sem se striktno držal priporočil strokovnjakov o ločevanju frakcij pri določenih procentih alkohola. No, te muke si ne mislim več privoščiti, zaloga, ki sem jo ustvaril, pa bo ob normalni konzumaciji za "zdravje" in kakšni podarjeni flaši verjetno zadostovala kar za nekaj let. V glavnem jo bom itak nekaj porabil za namok zdravilnih zelišč, katerih pa še ne vem. Tačas, ko bo žganje dozorevalo, pa bom počasi zbiral nasvete za to.
P.S. - naredil sem tudi zanimiv poskus pri zadnjem kotlu druge kuhe, ko sem že po zajetju "cveta" vstavil v kotel šopek vinske rutice in dobil cca dva litra okusne "kačje sline."_________________Ko si prepričan koliko da veš, hitro spoznaš kako malo je to.

https://get.google.com/albumarchive/105542164406791269945?source=pwa

[Melona]

Poigravava se z mislijo ... Ko sadje oz. tropine za žganjekuho spraviš v sod in nameravaš kuhati pozimi ali naslednje leto ...

1. Mora odvreti in ga potem zapreš do kuhanja ali ga lahko samo zmelješ in takoj zapreš?
2. Mora biti prav neprodušno zaprto ali pač samo s kakim poveznjenim pokrovom?
3. Če en sod napolniš samo cca tretjino, lahko dodaš sadje ali tropine naslednje leto?
4. Ali daš v sod samo sadje oz. tropine ali dodamo kaj vode?

[Lpmami]

O, Melona, zadnjič sem pri tebi nabavila šnops, a zdaj kaže, da bom lahko kar tvojega?
Tistega od zadnjič še niti nisem poskusila, ker žganja ne pijem, tudi za zdravilo ne. Uporabim ga za liker ali namok. Me pa zanima namakanje sadja in kuhanje žganja, skratka, celoten postopek.

[Melona]

Upajva, da se naju kdo usmili in odgovori, meni že začetek ni jasen. Sem prebrala precej napisanega na netu, a prav tega nisem nikjer našla.

[metuljc]

Predlagam ti kakšno knjigo, jo imajo skoraj gotovo tudi v knjižnici. Jih je kar nekaj.
Se ne spomnim, da bi na Gartlcu kdaj tekla beseda o žganjekuhi. Najbrž pa kdo kuha, a ni ravno pogost obiskovalec tule.

[muha]

Po mojih izkušnjah in laičnih domnevah bi rekla, da mora biti sod z godno maso obvezno neprodušno zaprt, če naj bi čakal celo leto. Doma smo jih pokrivali le s pokrovom, a smo vse pokuhali do zime.

Dodajanje naslednje leto - bi rekla, da nikakor. V zrelo maso itak ne, nezrela bi pa znala tačas vseeno dozoreti. Morda se motim?

Dolivanje vode: mi smo jo. Toliko, da je bilo sadje prekrito z njo, če si ga potisnil navzdol. In kot piše vodenka, da bat za mešanje ne gre z lahkoto navzdol. Ja, posebne bate smo imeli za to. Kolut na palici.

Veliko o tem ve vodenka, a ima le redko čas priti na forum. A s shranjevanjem za eno leto verjetno tudi ona nima izkušenj, ali pač?

[Pepe]

Teoretično gre tako, da v prvi fazi kvasovke sladkor predelajo v alkohol. Na tak način bi lahko dosegli do ~ 15 % alkohola. To pa ni stabilno stanje in gre proces naprej. Bakterije popapcajo alkohol in dobimo kis. Ko kvasovke opravijo svoje je treba torej preprečiti, da gre postopek naprej z bakterijami. Pri vinu se uporablja žveplo. Verjetno je brozga za kuhanje žganja nekoč zlahka zdržala do konca zime, ker se je sadje nabiralo že v hladnih jesenskih dneh in temperatura ni omogočala razvoja izdelave kisa, če se ljudje niso potrudili. Sedaj pa nisem več prepričan, da je to tako preprosto, ker imamo sadje na voljo že v takem obdobju leta, da bodo lahko temperature po končanem alkoholnem vretju še dalj časa vztrajale pri 20+ stopinjah.

[Melona]

Muha in Pepe, če vaju prav razumrm; sadje mora najprej odvreti, šele nato ga neprodušno zapremo. Torej se ga ne sme samo pobrati, zmleti in zapreti. Sem prav razumela?

[Pepe]

Alkoholno vretje proizvaja CO2. Ljudje umirajo, ko na to pozabijo, ker CO2 izpodrine kisik. Brez šale, če vretje poteka v zaprtih kleteh, so že bile smrtne žrtve. Med njimi je en znanec s katerim sva skupaj hodila na OŠ.
Torej pri neprodušno zaprtem bo narastel pritisk zaradi nastalega CO2. V praksi sicer težko kaj res neprodušno zapremo ... Ampak ja, mora biti možna izmenjava zraka v posodi oziroma CO2 je treba spustiti ven, sicer bo posodo razneslo. Ne rabi pa proces kisika.