Cornus - dren, svib

[crtj]

Precejeno in zamrznjeno. Zelo zelo fajn. Masa, ki je ostala, pa tudi. Še klinčke sem dodal, sladkorja pa manj, kot pravijo razni recepti - imel sem cca 2 kg drnulj + 2 l vode + 4 dcl sladkorja.

[juglans]

Ko je ravno govora o tem ...

crtj, ali imaš to posajeno kakšno sorto, ali pa kar divjo varianto?

Ker jaz imam na parceli nekaj grmov starih 159 let in drnuljčice so zelo tankomesnate, ostalo so pa kosti. Sicer je letos suša in zato je to še toliko bolj izrazito, a kljub vsemu si ne predstavljam ravno pridobivanja česa uporabnega iz njih.
Konkretno, vsaka tretja jagoda je povsem suha že na grmu.

Na drugi strani pa. To je dejansko edino sadje, ki tu (na moji lokaciji) uspeva naravno/samoraslo, poleg tega pa se ne spomnim, da bi katero leto kompletno izostal obrod. Naprimer, z jabolki , pravzaprav z večino nasajenega, to se pravi kultiviranega sem letos že drugo leto na nuli. (seveda, razen ribeza in malin, ki mi itak niso preveč všeč po vprašanju negovanja nasada)

Zadnji čas vse bolj premišljujem, da je v drnuljah potencial in me zato zanima kakšna je v praksi razlika med kultiviranimi različicami drena in samoraslim.

[crtj]

Nisem ga kupil kot sortnega. Ta dva končno zoreča od okrasne vrtnarije, kasnejša dva, ki še dolgo ne bosta tako daleč, pa v eni od serij "gremo gledat, česa se Kalia spet skuša znebiti po 1 eur".

Ker je tako, ti žal ne znam podati izkušnje o sortnih iz prve roke, za kar vem, da bi bilo daleč najbolj dobrodošlo.

Sicer se mi zdijo plodovi impresivni, vendar je to lahko tudi stvar moje popolne neizkušenosti z njimi. Vsekakor so me presenetili v smislu hej, to pa ni smešno majhno in bi človek dejansko lahko porabil. Recimo, da so veliki za 50 centov.

Ja, koščica je pomemben faktor. Ne bi sicer rekel, da je količina mesa brezvezna proti njej, je pa resna ovira, kar se tiče priprave česarkoli. Veliko (večji del) ostane še vedno skupaj z njo pri tem, ko pokuham, da bi se vsaj nekoliko ven sprostile, in prepasiram. (Vendar spet - lahko je to stvar moje ne ravno vrhunske kuharske sposobnosti, ko gre za bolj, če uporabim lep pridevnik, precizna opravila. Morda bi bilo pri tem smisleno uporabiti palični mešalnik? Ali pa bi se polomile? Ne vem. Morda bom izvedel jutri.)

Je pa rezultat takšen, da mi vsekakor ni žal in računam, da bo to vsakoletna operacija, tako kot sta doslej ribezov in grozdni sok in sušena aronija (in tudi namakanje hrušk -- letos je velika stara hruška presenetljivo obložena glede na to, kako je pozeba udarila vse ostalo pri nas in po vasi).

Tukaj eni Poljaki nudijo čuda sortnih drenov, tudi takega, ki naj bi vlekel na ananas. Pozor zelo različne sladkorne stopnje - pri nekaterih naj bi bili plodovi že čisto resno sladki (16%) in tudi veliki: http://cornusmas.eu/catalogue/cornelian-cherry?lang=en-GB

Dren naj bi bil sicer zelo priljubljen od Grčije še naprej proti vzhodu. Motivacijski tekst: https://figandquince.com/2013/09/02/cornelian-cherry-sharbat-moraba-jam/

Srbski Scribd dokument o vzgoji in ekonomiki: https://www.scribd.com/doc/47319223/Dren-proizvodnja

Kot zanimivost glej tudi tegale strica, ki pravi, da se je lotil gojiti divje rastline na 5.000 m2 na Krasu: http://cornusmaskras.blogspot.si/2015/03/divje-sadne-vrste-na-krasu.html -- On med drugim navaja: "Tehnologija za pripravo sadnega pireja v Sloveniji že obstaja in je domači proizvod. Vendar je draga in za malega pridelovalca nedostopna." - Navaja pa tudi recept za pripravo soka, kjer gredo drnulje kar v parni sokovnik.

[crtj]

V kategoriji "odporno na nuklearni udar in celo pozebo + plodovi užitni in koristni" sta recimo še oljčica in rakitovec. Pri obeh je sicer po mojem prepričanju plod zanimiv za manj široko publiko kot pri drenu in obiranje je relativno zaguljeno, razeni pri rakitovcu, kjer je absolutno. Ima pa oljčica bonus, da zelo hitro raste.

[juglans]

Mašinerija, tole je pa obetavno. Lahko kar pričnem študirati kam ga umestim, pa vse te sorte. Vsako po eno prosim.

Dejansko pa že celo poletje premišljujem koliko bom še vztrajal na čim širšem polju sadnega izbora, ker za nekatere skupine nimam najboljše lokacije. Kot že rečeno je dren optimalna izbira, čeprav ima tudi pomanjkljivosti. Tudi tega močno obirajo ptiči, velikost in rokovanje so pa tudi nekje globoko na lestvici. Mišljeno, če je referenca jablana, ko nekaj vtrgaš in potem kar nekaj časa ješ. No, kakorkoli že.

50 centov je mišljeno kako? Po obsegu jagode ali po dožini? Ker pri meni so dolge za tolko denarja.

Ostale predloge pa testiram. Upam, da bo rakitovec drugo leto že kaj zacvetel, oljčica pa je letos že ful, ampak ni nič ostalo gor. Malo me straši dvom, da ni to že spet ena presrana reč, ki jo vsaka pomlad posmodi.

Skratka. Letos sem po kar nekaj letih zopet pričel kupovati sadje, ker samo ribez je čisto premalo za naše potrebe. Krhljev je že zdavnaj zmanjkalo, ostalega pa ni ali pa zgolj za vzorec. To drevo (trgovina) daje zelo dobre sadeže. Kadarkoli, karkoli.

Hvala za poljake, bom šel v nabavo. Enkrat.

[crtj]

'on50 centov je mišljeno po dolžini.

Če boš naročal od Poljakov, sporoči, se mogoče pridružim.

Oljčica, hm... Pri nas so mirno preživele lansko pozebo, letošnjo pa po moje tudi, ker vidim nastavke plodov v takih (industrijskih) količinah, kot je zanje normalno. Pri tebi so sicer še nekoliko bolj brutalni pogoji, upal pa bi dvomit, da tako zelo. Naše niso zalivane, če si morda pomislil glede tistih šestih metrov (bile so prvi dve leti in še tisto v smislu aja, saj res, že nekaj tednov nisem).

Še ena sorta gojenega drena, ki naj bi bil hkrati zelo sladek in velik, hkrati pa baje včasih že kar v prvem letu da kakšen poskusni sadež, je Schoenbrunner gourmet Dirndl.

Lahko si pa še bolj originalen in šaltaš na cornus kousa. Ker je okus baje povsem eksotičen, sicer z veliko semeni in grenikavo skorjo, kar pa po mojem branju jedcev ne odžene. To bi bil majhen korak v smeri manga, recimo

[mravlja]

Okus drena cornus kousa je res, kot pises, nekako "eksoticen", se ga pa da lepo jesti, je zelo dober. Za predelavo bi bilo pomembno, da se kozico odstrani, je kar grenka, tudi semen je res kar nekaj...

Ampak, preden sem/smo imel/-i priliko resiti te "problemcke" okoli pridelave, predelave in kolicine pridelka, ga je se malega nek februar "pomalicala" divjad - skoraj v celoti... (prav tako so mi ogulili jablano skoraj na cisto... ) in sem prisel do "nekega" spoznanja, da cvetni dren divjadi zelo pase... V kolikor sta v koncih, ki so na udaru srn in zajcev, mislim, da bi ga bilo zelo dobro se posebej zascititi.

[muha]

Nam otrokom so bile drnulje na poti iz šole ljuba poslastica (če moraš pešačiti 6 km se dodobra zlakotniš). Pojedli smo vsega ob poti in imam nanj lep spomin. Se pa spomnim grmov iz parka v Ljubljani. Tam, kjer se Slovenska križa s Tivolsko. Desetletja nazaj so zasadili grmičke drena (mislim, da jih sedaj ni več). Drnulje so bile neprimerljivo večje in sočnejše od divje rastočih. Tistih jagod bi se hitro nabralo za par litrov.

[mravlja]

Mislim, da je za debelino drnulj precej pomembno rastisce: boljsi pogoji - vecji plodovi - vec mesa... (tako, kot verjetno pri vsem ostalem drevju).

So pa plodovi "gojenih" kultivarjev lahko neprimerno debelejsi, kot plodovi "naravnih".

[juglans]

Mravlja pa priteče in vse veselje okoli drenov na tla pomeče.

Celo imam dve rastline tega drena. Nekako imam v vedenju, da so ti (C. kousa) bolj okrasne zadeve in nekoliko manj sadno donosne. Kako je potem v resnici, se bom lahko hvalil z litri oz. kilogrami ali pa bolj s prgiščem posebnosti.

In seveda divjad, kaj bi brez nje. Šipke mi žrejo tako, da ali ne more priti višje od pol metra, če pa že, potem je grm na metrpapol palicah.

No, vsekakor bi/bom razmišljal o čem žlahtnem, ko bom pač kaj realiziral. (javim namero nabavljanja)