Stran 4 od 47
Objavljeno: Po Okt 21, 2013 10:27 am
Napisal/-a pep
Lani sem ta čas prekopane grede zastrl z listjem sladkornega javorja, do spomladi je skoraj vse sprhnelo. Je mogoče kaj negativnega v tem. Polžev ni bilo.
Objavljeno: Po Okt 21, 2013 1:27 pm
Napisal/-a zuf
Prej pozitivno kot negativno, da je vse sprhnelo.
To pomeni, da je zemlja bogata z življenjem v prsti, ki ima veliko funkcijo razkrojevanja (bakterije, glive in drugi organizmi).
Hitro trohnenje je tudi znak, da je ta zemlja bila zelo vesela humusa, ki je nastal iz listja.
Podobno opažam, da na vrtovih, kjer preneham s prekopavanjem v prvih letih potrebujem bistveno več zastirke kot v drugem letu, v tretjem letu pa se zelo pozna.
Objavljeno: Pe Jan 03, 2014 6:56 pm
Napisal/-a zoyba
Doma na drobilnik sam delam borovo zastirko. Bi jo bilo potrebno na kakšen način "okužiti" z mikrobi ali je dobra tudi taka.Hišo imam na robu gozda in je lubja povsod dovolj. Se mi ga škoda zdi pustiti v gozdu, če pa ga lahko koristno uporabim. 
_________________Robert
Objavljeno: Pe Jan 03, 2014 8:02 pm
Napisal/-a zuf
Smola bi znala biti problem.
Ne bi vedel točno, še nisem uporabljal.
Tudi gozd zna lubje koristno uporabiti, če se izkaže, da ni primerno, se ne rabiš sekirat.
Objavljeno: Pe Jan 03, 2014 8:07 pm
Napisal/-a zoyba
Večino ga itak mislim porabit za zastiranje poti na vrtu, vendar bi mogoče z njimi zastrl tudi med rastlinami. Ali je kupljena borova zastirka drugačna?
Pri samem mletju nisem opazil smole._________________Robert
Objavljeno: Pe Jan 03, 2014 8:23 pm
Napisal/-a zuf
Za potke bi zagotovo bilo vredu, lahko še malo kamene moke primešaš.
Probaj med rastlinami pa boš videl.
Objavljeno: Pe Jan 03, 2014 8:34 pm
Napisal/-a mfranc
| zoyba je napisal/a: |
| Doma na drobilnik sam delam borovo zastirko. Bi jo bilo potrebno na kakšen način "okužiti" z mikrobi ali je dobra tudi taka.Hišo imam na robu gozda in je lubja povsod dovolj. Se mi ga škoda zdi pustiti v gozdu, če pa ga lahko koristno uporabim. |
Zoyba, srečkovič, jaz bi si za borovo lubje prste polizal 
.
Tudi se mi zdi, da bi ne škodil kakšen dodatek mikrobov. Sam sem letos zelo pospešil razkroj zastirke (fabrško 
mulč lubje) s Cofuno http://www.cvetal.si/?id_podmeni=4001&id_ppd=147
Sicer za večjo porabo kar draga zadeva, za moj mini vrtiček še gre.
| Aye-Aye je napisal/a: |
| Jaz uporabljam kar tekočino iz organka, gnojenje + mikroorganizmi. |
Tale organko mi je še vedno neznanka 
; Aye-Aye, kaj niso to večina anaerobne bakterije, ki ne prenesejo kisika?
| Aye-Aye je napisal/a: |
| Ti pa bi lahko uporabil kompostni čaj, kar bi verjetno tudi ne bilo slabo. |
Kompostni čaji pa bi res morali delovati, če se ti da ukvarjati z njimi ... 
Lahko poskusiš tudi z biopostom http://www.cvetal.si/?id_podmeni=4001&id_ppd=141 ki bi ga na tenko potrosil pod lubjem.
Sam pod lubje natrosim zelo malo količino plantelino Biogreno, ki naj bi imela isti efekt http://www.unichem.si/blagovne_znamke/plantella/organska_gnojila_in_sredstva_za_izboljsanje_tal/izdelek?prid=114
LP_________________mfranc
Objavljeno: Pe Jan 03, 2014 9:45 pm
Napisal/-a Aye-Aye
| mfranc je napisal/a: |
| Aye-Aye je napisal/a: | | Jaz uporabljam kar tekočino iz organka, gnojenje + mikroorganizmi. |
Tale organko mi je še vedno neznanka ; Aye-Aye, kaj niso to večina anaerobne bakterije, ki ne prenesejo kisika?
|
Takole pravi dr. Higa, na strani od em tehnologije
Nekateri dobri mikroorganizmi so aerobni (potrebujejo kisik za svoje preživetje), nekateri pa anaerobni. Podobno velja za patogene mikroorganizme. Znanstveniki so menili, da aerobni in anaerobni organizmi ne morejo živeti skupaj, saj potrebujejo povsem nasprotne življenjske pogoje. Dr. Higa pa je ugotovil, da je to v določenih pogojih (antioksidantskost) možno.
Še več, prav tako kombiniranje zelo poveča njihovo učinkovitost:
Pri presnovi anaerobnih mikroorganizmov nastaja namreč kisik, ki ga potrebujejo aerobni mikroorganizmi. Slednji pa ustvarjajo presnovnine, ki so za nekatere anaerobne mikrobe idealna hrana. Zato lahko nekateri aerobni in anaerobni dobri organizmi živijo v simbiozi. To pa je bistveno za njihovo učinkovitost, saj skupaj lahko ustvarijo več antioksidantov, bolje preživijo v spreminjajočih se razmerah in laže premagujejo patogene mikrobe.
Dr. Higa je v dolgoletnih laboratorijskih raziskavah ugotovil, katere vrste dobrih anaerobnih in aerobnih mikrobov bolje živijo skupaj. Taka sožitja dobrih mikroorganizmov so temelj tehnolgije EM, to je tehnologije »učinkovitih mikroorganizmov«.
Vprašanje, ki ga je bilo potrebno tudi razrešiti pa je, kako take simbioze učinkovito prenesti iz laboratorija v življenje. Sprva so menili, da to ni možno, saj se je zdelo, da v praksi, kjer je v enem samem gramu prsti tudi po nekaj stotisoč mikrobov, ni možno kontrolirati. Dr. Higa pa je ugotovil, da se večina mikrobov, podobno kot večina ljudi v družbi, obnaša oportunistično in da se prilagajajo maloštevilnim vodilnim mikrobom. Boj za nadvlado se v bistvu dogaja predvsem med vodilnimi skupinami dobrih in slabih mikrobov. Če zmagujejo vodilni dobri mikrobi, jim »pritegnejo« dobri oportunisti in celo slabi oportunistični mikrobi se potuhnejo ali celo delujejo dobro.
Dr. Higa je ugotovil, kateri dobri mikrobi so vodilni in jih z ustreznim združevajem z drugimi dobrimi mikroorganizmi še okrepil. Razmnožil jih je in dal v okolje. Dobil je močno, prodorno armado dobrih organizmov, ki s svojim razmnoževanjem podrejajo slabe in vse bolj razširjajo življenju prijazne življenjske pogoje. Našel je pot, da so dobre naravne sile, ki so tu že od vekomaj, dobile mnogo večji razmah.
zoyba, sigurno bi to zadnje delovalo, če pa dodaš še kakšne bolj aktivne mikroorganizme pa bo še toliko bolje, kar kaj domačega, o čemer je zuf pisal. Potem pa poročaš, kaj se dogaja.
Objavljeno: Pe Jan 03, 2014 11:57 pm
Napisal/-a zuf
mfranc, v organko tekočini je tudi veliko lakto bakterije, ki lahko preskakuje med aerobnimi in anaerobnimi pogoji.
Lacto je znana po svoji odlični zmožnosti razkrajanja.
_________________Robert