Stran 4 od 7
Objavljeno: Če Avg 25, 2022 12:48 pm
Napisal/-a živa
Poročam o svojih ugotovitvah: škropila s fungicidom Ortiva in aminokislinami. Ni imelo nobenega učinka, solatne kumare so nehale delati in listi so se popolnoma posušili.
Kumarice za vlaganje so ravno tako naprej zbolevale, vendar sem zadnje potrgala prejšnji vikend. Cel mesec smo jih jedli v solati in še jih imam. Odlično!
Kumare, sejane ponovno v začetku julija, so sedaj dolge cca 80 cm in bolne od prvega lista dalje. Seveda ne bo pridelka, kot ga nikoli ni ob ponovnem sejanju.
čeprav imam veliko vloženih kumar in jih naslednje leto nisem imela v načrtu sejati, jih bom ravno zaradi neusahljivega vira solate. seme kupljeno v Lidlu.
ponovno sejanje potrata časa in prostora._________________Lp, Živa
Objavljeno: Če Avg 25, 2022 8:40 pm
Napisal/-a mfranc
Živa, ne glede na to, da želimo svojim rastlnam /plodovkam najboljše, se bo potrebno soočiti z resnico, da je borba proti plesnim hudo težka! Če govorimo o fungicidih, so ti večinoma neučinkoviti, ko je rastlina že okužena s plesnijo. Celo sistemiki so neučinkoviti, žal - tudi z njimi škropimo preventivno, pred boleznijo, če hočemo imeti zdrave rastline.
Če napad plesni ni prehud, ali pa je šele v začetni fazi, nam pomagajo sredstva za jačanje odpornosti rastline, pa "pravilna vzgoja"; ne preveč dušika, močenje rastline z vodo, naravna odpornost, itd.
Letos sem bil prvič primoran ponovno saditi kumare. Na začetku avgusta sem komaj še našel nekaj sadik solatnih kumar. Pa precej "zmatrane" so bile, verjetno so v premajhnih lončkih životarile tedne in tedne dni; dobil sem četvorček sadik, lončki pa totalno nabiti s koreninami. Takoj sem jih presadil v večje lončke.
Približno deset dni so rabile za nove korenine in začele rasti. Potem so zelo hitre 
.
Danes sem jih presadil na vrt.
Dobile so še nekaj dobrega substrata, za popotnico. V začetku septembra pa bi moral že kaj nabrati.
Me firbec daje, koliko še lahko letos pridelajo .... 
Na sliki, desno zgoraj, se vidijo stare kumare. Bolane, vendar je zgornji del (na višini 2.2 m se razraščajo vodoravno, na protitočno konstrukciji) še zelen.
Rodijo, ampak plodovi so majhni, nepravilne rasti; se vidi da jim oskrba motena.
Čim nove zarodijo, gredo skupaj z mrežo na odpad._________________mfranc
Objavljeno: Pe Avg 26, 2022 12:16 am
Napisal/-a GrGr
Imam 2 stari, gladki rastlini kumar. Čisto ubogi sta bili, vsi listi uveneli - verjetno od plesni. Pa sem za štos vse potrgal, pustil le lep zelen vrh. In glej: po parih dveh zgledata krasno. Res pa verjetno pripomore temu tudi nadvse prijazno vreme...
Objavljeno: Pe Avg 26, 2022 9:01 am
Napisal/-a živa
Mfranc, zelo lepe so. naj ti rodijo. pri starih je vseeno, če so nepravilnih oblik, samo da so užitne.
Grgr, še plodove morajo narediti
pri meni je vikendaško delo. Kumare so dobile obilno zastirko iz trave, ko so pokukale ven. Res obilno. dobile oporo, noro lepo delale. potem bolezen. prav imaš, proti plesni izgubimo. žal je sorodnik imel slabšo zgodbo, pa pridno zaliva, uporablja ovčji gnoj, le zastirke ne uporablja, ne morem ga prepričati v koristi. njegove so bile grenke, neužitne. moje ne, pa jih nič nisem zalivala. Tega se dva dni tedensko ne grem. je vročina prehuda, imamo poleti najvišje temperature v Slo poleg Črnomlja.
Sedaj so res prijaznejše temperature, oblačno, čeprav zelo soparno, da je človek hitro moker od dela. Za počivanje v senčki odlično._________________Lp, Živa
Objavljeno: Pe Avg 26, 2022 8:43 pm
Napisal/-a mfranc
GrGr, teden, dva počakaj z optimizmom 
Svoje stare sem kar poslikal, iz več razlogov. Lepo se vidi; bolano listje spodaj gre počasi navzgor. Ko je nekaj zdravih listov, bolezen napreduje proti njim. Skrajno desno, se skoraj ne vidi, je povsem odmrla sadika, jutri gre ven, ostalo pa čim prej.
Dvakrat sem škropil z Ortivo, samo malo zadrži napredovanje in to je to.
Tele nove pa so bile sumljivo pikaste, čisto male pike, nisem čakal kaj bo iz njih, ampak šprical z Ortivo. Upam da bo v tej fazi bolj učinkovita.
Tamle zadaj za kumarami pa je sosedov vrt; že nekaj let me osrečuje takole stanje - približno 100 do 150 m2 uživancije za belo muho, smrdljivca itd.
Tudi ambrozija dobro uspeva. 
_________________mfranc
Objavljeno: So Avg 27, 2022 1:13 pm
Napisal/-a brbr
Pa zlata rozga tudi lepo cveti. Posušeni cvetovi so odlični za čaj..._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: So Avg 27, 2022 1:26 pm
Napisal/-a lpmami
| brbr je napisal/a: |
| Pa zlata rozga tudi lepo cveti. Posušeni cvetovi so odlični za čaj... |
Pa krasne barve daje na volni🙂_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: So Avg 27, 2022 1:51 pm
Napisal/-a muha
Zanimivo, za domačo zlato rozgo sem vedela, da je zdravilna, a lekarnarji pišejo, da sta enako tudi kanadska in orjaška.
Ob preprečevanju razširjanja tujerodnih rastlin si torej lahko naredimo še zalogo za čaj. 
Kumare: a je kdo poskusil pognojiti kumare z gnojilom iz kvasa? Svoje sem pred časom zalila z njim, a sem po ustnem navodilu suh kvas le namočila v vodo. Naj bi pa bilo menda treba dodati še sladkor. Vsekakor se mi zdi, da brez učinka ni bilo. Tisti dve stari, ki sta skoraj umirali, sta naenkrat oživeli in delata debelejše vreže z vsaj dosedaj zdravimi listi, na katerih sta dva lepa sveža nastavka kumar. Še danes grem pripraviti novega, iz svežega kvasa z dodatkom sladkorja. Poceni eksperiment, zakaj ga ne bi preizkusila. Škoditi ne more.
Recepti se, kot vedno na internetu, med seboj precej razlikujejo. Najbolj enostaven je, da kocko kvasa z dvema žlicama sladkorja raztopimo v mlačni vodi, prilijemo 5 litrov deževnice ali postane vode, ali vode, v kateri smo prali zelenjavo ... in pustimo par ur. Zalivamo z nerazredčenim pripravkom.
Objavljeno: So Avg 27, 2022 4:47 pm
Napisal/-a brbr
Muha, kvas (kvasovke) priporočajo tudi pri negi orhidej. Sladkor dodaš za hrano, da se bolj namnožijo. Lahko bi pa uporabila tudi droži - v njih je več različnih sort mlečnokislinskih bakterij in kvasovk, v kvasu je samo ena.
Zlata rozga je tudi več kot odlična paša za brenčečo avijacijo._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: So Avg 27, 2022 5:02 pm
Napisal/-a crtj
Muha, to s kvasom v grobem vleče na tisto, da bi proti plesnim liste škropili z mešanico z mlekom / jogurtom ... v smislu mlečnokislinske bakterije bodo ljubosumne in izrinile druge. Ni nek grozen strošek poskusiti.
Brbr, načeloma je večina ali pa morda kar vse, kar je invazivk, zelo čebelje - rozga, nedotika, dresnik, ambrozija, pri drevesih robinija in ameriški javor (negundo)... Verjetno je sklepanje v obratni smeri, torej - invazivno uspešne so lahko med drugim zato, ker so tako privlačne opraševalcem.
Aha, zdaj berem, da za kudzu kot super mega invazivko pa to ne velja. Čebele gredo nanjo samo, če je sicer bolj švoh ponudba. Je pa med vijoličen in z okusom kot izabela menda 
https://www.honeybeesuite.com/kudzu-honey-and-the-scent-of-kool-aid/Nazadnje urejal/a crtj 27 Avg 2022 15:11; skupaj popravljeno 2 krat