Objavljeno: Po Jun 17, 2013 3:57 pm
Od tu dalje na forumu Gartlc.
Moj drugi obisk -JOSIP ROGIN, Hrvatska
Kikiriki, tamburice i ruže
Malo mi gre na smeh. Vrnila sem se iz obiska pri Roginu - tokrat ne nekajurnega, ampak sem celo prenočila v bližnjem hotelu. Ob povratku sem še na postaji v Ljubljani začela govoriti hrvaško z enimi potniki....
Bil je zadnji termin, da ulovim največje cvetenje, katero je že nekaj dni prej doseglo vrhunec. No vsi vemo, da sem k njemu šla zaradi žlahtnenja, da izvem kaj novega. Mislim da sem sedaj vse izčrpala, kajti veliko novega ni bilo.
V Sesvetski Kraljevac sem prispela z vlakom v četrtek ob 11.30h. Ker nisem zjutraj uspela spiti niti kave, sem šla takoj na postaji, čez progo na jutranjo budnico. Vstopim v bar Kikiriki in jo naročim. Iz ozadja zadoni prelep glas narodne hrvaške pesmi, ob spremljavi tamburic: Tužne su moje noči i zore...ljubavi moja jedina-nesuđena. V par sekundah se
je svet premaknil za kakih 30 let nazaj. Kakšen lep občutek. Nato mali deček pred mano prižge LCD televizor in tipka po kanalih. ''Čarolija'' izpuhti v trenutku. Plačam najdražjo belo kavo prav na tem neobljudenem koncu, niti v Zagrebu v hotelu ni dražja... Narod zamorjen, brez nasmeha...
Preden sem prišla do Roginove hiše, mi je prišel nasproti z biciklom. Prisrčen pozdrav, nato v eni roki kolo, druga roka čez moje rame in čez celo vas. Komšija pogledaj šta ja imam...Šaljivec kot vedno.
Prispeva do njune hišice. Vse krasno urejeno, opleto, zdravo. Le vrtnice so letos zaostale v rasti in so bolj pritlikave. Imeli so namreč visoke poplave in veliko snega. Potoki so spet bistri, voda iz vodnjaka prozorna. Pridem v hišico in njegova Ana skubi drugega kikirikija (petelina) v tej zgodbi. Za domačo juho za gosta. Po kratkem uvodu, kavici me Rogin takoj povabi z njim na sprehod po dumovačkim poljima, da vidim kje on uživa. Po sprehodu po meterski travi do nekega cilja ki mu je drag. Vmes mi govori o sebi. O vrtnicah nič. Nato tudi doma -ne vem ali sem bila na preizkušnji ali kaj. Nekako sem vzdržala do konca. O vrtnicah premalo. Spremil me je v hotel, več kot 2 km oddaljen in tam sva pri mizi na terasi še malo klepetala. Povedala sem mu, da drugi dan ne bom dovolila da se obremenjuje s preteklostjo, katera ga samo žalosti, ampak da bomo govorili samo o lepih stvareh, o vrtnicah.
Pride naslednje jutro, je bolj umirjen, spočit, to tudi pove in začne govorit o vrtnicah.
Me tudi malo okara, ker nisem pustila sejancev v posodi, kjer sem jih posadila! Da se jih ne pikira kot paradajze. Res je, moje pikirane kumarice, katere sem presadila, ker so bile pregoste, močno zaostajajo v rasti. Treba je opazovati. Rekel mi je, da počakam da najprej zacvetijo v posodi v kateri jih posadim in šele nato izbranke presadim. No moram mu priznati - vem da to dela med drugimi tudi žlahtnitelj James Sproul. Da semena dam v plastične lonce ali drugo večjo posodo visoko do 30 cm zaradi korenin. Da posadim šipke takoj, ko jih poberem (nekje novembra npr.) in amen. Naj jih pustim zunaj in ne ujčkam in prenašam. Presajanje (brez zemlje okrog korenin) zelo šokira rastlino. No ker so se meni enkrat sejančki razsuli in je zemlja tudi odpadala dol in ker sem jih presajala potem še enkrat, pa menjala temperaturo iz dnevne sobe ven v takrat prehladno zgodnjo pomlad, pa še kiksnila z gnojilom... je rezultat tu. Pritlikavi sejanci. Nahrulil me je malo zakaj kupujem zemljo če imam doma gnoj. Tisto v vreči je v trenutku ko ostane brez zraka vse mrtvo!
Kako delati doma kompost - zemljo za vrtnice:
- gnoj živali (konjski , kokošji, ...'' to što imaš kuči'')
-sloj trave
-potrosi z apnom, počakaj 14 dni, ne tikaj, ne mešaj, ponovi postopek
čez leto dni to lahko dodaš zemlji, da ni premočno
Potem sem začela brati moje ugotovitve in jih je potrdil. To so moje naslednje ugotovitve, ki sem jih pod žlahtnenje že vpisala:
-Potrdil je, da sejanci kateri najprej klijejo običajno so tudi najboljši, najmočnejši. Vse je povezano s korenino, če je globja, razvejana in močnejša je sejanec krasen, odporen, hitro raste in se razvija.
-Tisti sejanci kateri čemijo pri miru oz. tisti ki kalijo z velikim zamikom kasneje običajno niso dobri in ne napredujejo. Mene spominjajo na podlužke pri kokoših. So majhni, bolni, se posušijo, ni nič iz njih.
-Zgodnji in močni sejanci potem seveda tudi prvi cvetijo in se hitro razvijajo naprej.
-Potrdil je, da je prvi znak da je prišlo do oploditve to, da se krog okoli pestiča obarva rdečkasto. Šele kasneje to potrdi tudi debelenje šipka (to sicer še nisem zapisala a sem prebrala pred kratkim).
-Potrdil je, da so prvi cvetovi lahko zelo drugačni od drugega in tudi nekoliko drugačni od sejanca starega 1 leto, ko lahko dokončno rečemo, da smo prišli do dokončnega razvoja cveta.
-Novo je nekaj glede ure opraševanja. On vzame prašnike v suhem vremenu in sončnem vremenu. Ne sme biti vlažno. Tudi ne prezgodaj, ko niso pogoji. Pri njem se bodo šele sedaj začeli pogoji za opraševanje, ker je bilo predolgo mrzlo in deževno. Če je dosedaj pobral prašnike je zamanj čakal – niso se otresli. Torej prašnike odstrani, povezne vrečko in počaka 3 ali 4 dni. Rekel je naj si kupim lupo, da bom lahko opazovala rosenje na stigmi (brazda). Od 8. do 9. ure zjutraj je običajno pripravljena – pogoji so izpolnjeni, lepljivost se lahko občuti s prstom. Toda ne tikajte s prstom! To lahko prepreči uspešno oploditev, on je sicer rekel, da lahko na ta način tudi 90% preprečimo oploditev. Rekel je da veliko žlahtniteljev tega ne ve. Tudi spodaj, pod cvetom naj ne bi stiskali zelene odebeljene bunkice, ki drži cvet t.i. cvetišča, ker je noter ženska zasnova za oploditev.
Naj pri tem dodam tudi mojo ugotovitev, da pri odstranjevanju cvetnih lističev ne pomotoma odtrgamo kakšnega zelenega čašnega lista, kateri drži cvet. To pa zato, ker skozi odprto rano lahko pride do kakšne okužbe. Meni je to ratalo z enim tako želenim šipkom. Na tistem mestu je začelo črneti in to črnenje se je kasneje preneslo na šipek in konec.
Malo me je začudilo ta 3. in 4. dan. Povsod piše, da je lahko stigma ali brazda pripravljena že naslednji dan. Moram kupiti lupo, da se prepričam.
Sicer ima Rogin v vseh letih toliko prakse z vrtnarjenjem in pozna vse možno o vzgoji vseh rastlin, gnojenju kot malokdo. Povedal je, da je enkrat nekomu svetoval naj na njivo s koruzo ne gnoji z nekim gnojilom, ker ne bo imel koruze. Ni poslušal njega, poslušal je nekega agronoma, kateri je končal vse šole. Potem se je zgodilo ravno to kar je napovedal Rogin. Temu kmetu je uspelo potem posejati le še kamilico....Prišel je k njemu in vprašal. Kako si vedel? In on mu je rekel – rekel sem ti, da bo to ustvarilo pline, ker ni za to zemljišče, ampak za peščeno, da ga oplemeniti. Tam plini lahko izhlapevajo.
-Če damo več praha na brazdo, potem se lahko nadejamo tudi šipek z več semeni.
-Potrjeno, da veličina semena ni vedno pogoj za mali sejanec.
(poglejmo samo sejanec Rose Multiflore, Ballerine itd., glede na miniaturno seme)
Podlage sadi pod šipo, da se prej razvijajo, tako da on lahko cepi na najbolj razvite celo že prvo leto.
Na koncu mi je poklonil cca 30 kom letošnjih podlag Rosa Canina Brö ks, ki pa je ne najdem na HMF.
Pokazal mi je tudi eno pismo iz Italije, katero je k njemu prišlo pred 9 leti iz vrtnarije v Italiji. V angleškem jeziku so se zanimali za njegove lastne vrtnice in sodelovanje. On angleško ne zna, slutil je da je bilo pismo v tej smeri, a ni nič naredil glede tega. Jaz sem mu pismo prevedla in se mu ponudila, da lahko vprašam, če firma še posluje in pošljem kako sliko od njegove vrtnice. Me prav zanima. Rada bi mu pomagala, da bi njegov Kristusov Jubilej zajadral v svet. In njegova vrtnica Josip Rogin, pa Zagreb 900. Sedaj ima eno z delovnim imenom Nikola Tesla, (sport), katera pa te dni ni cvetela.
Pripravil je novo knjigo Enciklopedija o ružama, v kateri je združeno vse njegovo znanje in izkušnje. Noter so povzeti tudi nekateri rokopisi, ki jih ima od Brade in nekaterih poznanih žlahtniteljev iz zgodovine in katere je zbiral mnoga leta. Vprašanje je samo, ali bo ta enciklopedija uspela videti svetlo. Situacija v Hrvaški ni rožnata, težko je dobiti zainteresirane za izdajo.
Spraševal me je zakaj sem izbrala ravno vrtnice. In poskušala sem mu opisati kaj čutim do njih. Opisala sem prihod Doli in njen vrt, ter kaj sem ob tem začutila. Mislim da me je dokončno razumel. Rekel je, da on sam ni nikoli čutil take strasti do žlahtnenja, kot jo imam jaz.
Poslovili smo se, kot da so moji dragi sorodniki. Roginu je bilo kar hudo in rekel je da mu moram pisati in naj ga ne pozabim, ko bom bogata. Smejala sem se: Ne bom vas. A šta ču ja dobiti tada – pršut? Da, cel pršut boste dobil. Najprej se javim vam in forumu, če pride do tega, namreč če kdaj naredim tako rožo. Vidim ti po nosu, da češ obogatiti od toga je zaključil.
Eh kaj hočete. To je Josip Rogin. Iz rahločutnega, emocionalnega, občasno z besom na preteklost, do tega da te skoraj malo nadre, če narediš kaj narobe. A ne zares. In takrat mu potrdim, da me je pogruntal, da sem res falila in da bom upoštevala nasvete.
Dobila sem tudi manjši šopek, čeprav sem rekla naj raje dajo vse vrtnice v prodajo in ne meni. A ni šlo.
Še slike nekaj njegovih vrtnic, veliko je v popkih, saj jih je bila glavnina odrezana za prodajo.
Res so kvalitetne za rezano cvetje.
Dve izmed njih:
Madam Daudon, vrtnica seveda ni njegova a je zelo barvita, zato ta klik
Amandina, zeleno rumena je tudi posebna
Letošnji sejanci za podlago Rosa Canina Brö ks,
Njegove vrtnice v glavnem ima sporte in nekaj žlahtnenih:
Tanžet
Karašica
Penkala
Ana Marija Šprihal
Vanja
Zagreb 900
V ospredju že močno odprt rumenkast cvet Kristovega Jubileja 2000 z enim magenta listom
Bilo je lepo. Roginov nenavaden karakter in pojava, Anina dobrota in lepota zunaj in znotraj, meni domači okoliš, Anina odlična domača kikiriki juha, njena super kava, hladna voda iz njihovega izvira v kamnitem vodnjaku, močne besede književnika in vrtnarja, vse to in kaj več, pušča pečat.
Ko bi mi le uspelo, da bi njegove 3 vrtnice kdo opazil izven njihove domovine..._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Moj drugi obisk -JOSIP ROGIN, Hrvatska
Kikiriki, tamburice i ruže
Malo mi gre na smeh. Vrnila sem se iz obiska pri Roginu - tokrat ne nekajurnega, ampak sem celo prenočila v bližnjem hotelu. Ob povratku sem še na postaji v Ljubljani začela govoriti hrvaško z enimi potniki....
Bil je zadnji termin, da ulovim največje cvetenje, katero je že nekaj dni prej doseglo vrhunec. No vsi vemo, da sem k njemu šla zaradi žlahtnenja, da izvem kaj novega. Mislim da sem sedaj vse izčrpala, kajti veliko novega ni bilo.
V Sesvetski Kraljevac sem prispela z vlakom v četrtek ob 11.30h. Ker nisem zjutraj uspela spiti niti kave, sem šla takoj na postaji, čez progo na jutranjo budnico. Vstopim v bar Kikiriki in jo naročim. Iz ozadja zadoni prelep glas narodne hrvaške pesmi, ob spremljavi tamburic: Tužne su moje noči i zore...ljubavi moja jedina-nesuđena. V par sekundah se
je svet premaknil za kakih 30 let nazaj. Kakšen lep občutek. Nato mali deček pred mano prižge LCD televizor in tipka po kanalih. ''Čarolija'' izpuhti v trenutku. Plačam najdražjo belo kavo prav na tem neobljudenem koncu, niti v Zagrebu v hotelu ni dražja... Narod zamorjen, brez nasmeha...
Preden sem prišla do Roginove hiše, mi je prišel nasproti z biciklom. Prisrčen pozdrav, nato v eni roki kolo, druga roka čez moje rame in čez celo vas. Komšija pogledaj šta ja imam...Šaljivec kot vedno.
Prispeva do njune hišice. Vse krasno urejeno, opleto, zdravo. Le vrtnice so letos zaostale v rasti in so bolj pritlikave. Imeli so namreč visoke poplave in veliko snega. Potoki so spet bistri, voda iz vodnjaka prozorna. Pridem v hišico in njegova Ana skubi drugega kikirikija (petelina) v tej zgodbi. Za domačo juho za gosta. Po kratkem uvodu, kavici me Rogin takoj povabi z njim na sprehod po dumovačkim poljima, da vidim kje on uživa. Po sprehodu po meterski travi do nekega cilja ki mu je drag. Vmes mi govori o sebi. O vrtnicah nič. Nato tudi doma -ne vem ali sem bila na preizkušnji ali kaj. Nekako sem vzdržala do konca. O vrtnicah premalo. Spremil me je v hotel, več kot 2 km oddaljen in tam sva pri mizi na terasi še malo klepetala. Povedala sem mu, da drugi dan ne bom dovolila da se obremenjuje s preteklostjo, katera ga samo žalosti, ampak da bomo govorili samo o lepih stvareh, o vrtnicah.
Pride naslednje jutro, je bolj umirjen, spočit, to tudi pove in začne govorit o vrtnicah.
Me tudi malo okara, ker nisem pustila sejancev v posodi, kjer sem jih posadila! Da se jih ne pikira kot paradajze. Res je, moje pikirane kumarice, katere sem presadila, ker so bile pregoste, močno zaostajajo v rasti. Treba je opazovati. Rekel mi je, da počakam da najprej zacvetijo v posodi v kateri jih posadim in šele nato izbranke presadim. No moram mu priznati - vem da to dela med drugimi tudi žlahtnitelj James Sproul. Da semena dam v plastične lonce ali drugo večjo posodo visoko do 30 cm zaradi korenin. Da posadim šipke takoj, ko jih poberem (nekje novembra npr.) in amen. Naj jih pustim zunaj in ne ujčkam in prenašam. Presajanje (brez zemlje okrog korenin) zelo šokira rastlino. No ker so se meni enkrat sejančki razsuli in je zemlja tudi odpadala dol in ker sem jih presajala potem še enkrat, pa menjala temperaturo iz dnevne sobe ven v takrat prehladno zgodnjo pomlad, pa še kiksnila z gnojilom... je rezultat tu. Pritlikavi sejanci. Nahrulil me je malo zakaj kupujem zemljo če imam doma gnoj. Tisto v vreči je v trenutku ko ostane brez zraka vse mrtvo!
Kako delati doma kompost - zemljo za vrtnice:
- gnoj živali (konjski , kokošji, ...'' to što imaš kuči'')
-sloj trave
-potrosi z apnom, počakaj 14 dni, ne tikaj, ne mešaj, ponovi postopek
čez leto dni to lahko dodaš zemlji, da ni premočno
Potem sem začela brati moje ugotovitve in jih je potrdil. To so moje naslednje ugotovitve, ki sem jih pod žlahtnenje že vpisala:
-Potrdil je, da sejanci kateri najprej klijejo običajno so tudi najboljši, najmočnejši. Vse je povezano s korenino, če je globja, razvejana in močnejša je sejanec krasen, odporen, hitro raste in se razvija.
-Tisti sejanci kateri čemijo pri miru oz. tisti ki kalijo z velikim zamikom kasneje običajno niso dobri in ne napredujejo. Mene spominjajo na podlužke pri kokoših. So majhni, bolni, se posušijo, ni nič iz njih.
-Zgodnji in močni sejanci potem seveda tudi prvi cvetijo in se hitro razvijajo naprej.
-Potrdil je, da je prvi znak da je prišlo do oploditve to, da se krog okoli pestiča obarva rdečkasto. Šele kasneje to potrdi tudi debelenje šipka (to sicer še nisem zapisala a sem prebrala pred kratkim).
-Potrdil je, da so prvi cvetovi lahko zelo drugačni od drugega in tudi nekoliko drugačni od sejanca starega 1 leto, ko lahko dokončno rečemo, da smo prišli do dokončnega razvoja cveta.
-Novo je nekaj glede ure opraševanja. On vzame prašnike v suhem vremenu in sončnem vremenu. Ne sme biti vlažno. Tudi ne prezgodaj, ko niso pogoji. Pri njem se bodo šele sedaj začeli pogoji za opraševanje, ker je bilo predolgo mrzlo in deževno. Če je dosedaj pobral prašnike je zamanj čakal – niso se otresli. Torej prašnike odstrani, povezne vrečko in počaka 3 ali 4 dni. Rekel je naj si kupim lupo, da bom lahko opazovala rosenje na stigmi (brazda). Od 8. do 9. ure zjutraj je običajno pripravljena – pogoji so izpolnjeni, lepljivost se lahko občuti s prstom. Toda ne tikajte s prstom! To lahko prepreči uspešno oploditev, on je sicer rekel, da lahko na ta način tudi 90% preprečimo oploditev. Rekel je da veliko žlahtniteljev tega ne ve. Tudi spodaj, pod cvetom naj ne bi stiskali zelene odebeljene bunkice, ki drži cvet t.i. cvetišča, ker je noter ženska zasnova za oploditev.
Naj pri tem dodam tudi mojo ugotovitev, da pri odstranjevanju cvetnih lističev ne pomotoma odtrgamo kakšnega zelenega čašnega lista, kateri drži cvet. To pa zato, ker skozi odprto rano lahko pride do kakšne okužbe. Meni je to ratalo z enim tako želenim šipkom. Na tistem mestu je začelo črneti in to črnenje se je kasneje preneslo na šipek in konec.
Malo me je začudilo ta 3. in 4. dan. Povsod piše, da je lahko stigma ali brazda pripravljena že naslednji dan. Moram kupiti lupo, da se prepričam.
Sicer ima Rogin v vseh letih toliko prakse z vrtnarjenjem in pozna vse možno o vzgoji vseh rastlin, gnojenju kot malokdo. Povedal je, da je enkrat nekomu svetoval naj na njivo s koruzo ne gnoji z nekim gnojilom, ker ne bo imel koruze. Ni poslušal njega, poslušal je nekega agronoma, kateri je končal vse šole. Potem se je zgodilo ravno to kar je napovedal Rogin. Temu kmetu je uspelo potem posejati le še kamilico....Prišel je k njemu in vprašal. Kako si vedel? In on mu je rekel – rekel sem ti, da bo to ustvarilo pline, ker ni za to zemljišče, ampak za peščeno, da ga oplemeniti. Tam plini lahko izhlapevajo.
-Če damo več praha na brazdo, potem se lahko nadejamo tudi šipek z več semeni.
-Potrjeno, da veličina semena ni vedno pogoj za mali sejanec.
(poglejmo samo sejanec Rose Multiflore, Ballerine itd., glede na miniaturno seme)
Podlage sadi pod šipo, da se prej razvijajo, tako da on lahko cepi na najbolj razvite celo že prvo leto.
Na koncu mi je poklonil cca 30 kom letošnjih podlag Rosa Canina Brö ks, ki pa je ne najdem na HMF.
Pokazal mi je tudi eno pismo iz Italije, katero je k njemu prišlo pred 9 leti iz vrtnarije v Italiji. V angleškem jeziku so se zanimali za njegove lastne vrtnice in sodelovanje. On angleško ne zna, slutil je da je bilo pismo v tej smeri, a ni nič naredil glede tega. Jaz sem mu pismo prevedla in se mu ponudila, da lahko vprašam, če firma še posluje in pošljem kako sliko od njegove vrtnice. Me prav zanima. Rada bi mu pomagala, da bi njegov Kristusov Jubilej zajadral v svet. In njegova vrtnica Josip Rogin, pa Zagreb 900. Sedaj ima eno z delovnim imenom Nikola Tesla, (sport), katera pa te dni ni cvetela.
Pripravil je novo knjigo Enciklopedija o ružama, v kateri je združeno vse njegovo znanje in izkušnje. Noter so povzeti tudi nekateri rokopisi, ki jih ima od Brade in nekaterih poznanih žlahtniteljev iz zgodovine in katere je zbiral mnoga leta. Vprašanje je samo, ali bo ta enciklopedija uspela videti svetlo. Situacija v Hrvaški ni rožnata, težko je dobiti zainteresirane za izdajo.
Spraševal me je zakaj sem izbrala ravno vrtnice. In poskušala sem mu opisati kaj čutim do njih. Opisala sem prihod Doli in njen vrt, ter kaj sem ob tem začutila. Mislim da me je dokončno razumel. Rekel je, da on sam ni nikoli čutil take strasti do žlahtnenja, kot jo imam jaz.
Poslovili smo se, kot da so moji dragi sorodniki. Roginu je bilo kar hudo in rekel je da mu moram pisati in naj ga ne pozabim, ko bom bogata. Smejala sem se: Ne bom vas. A šta ču ja dobiti tada – pršut? Da, cel pršut boste dobil. Najprej se javim vam in forumu, če pride do tega, namreč če kdaj naredim tako rožo. Vidim ti po nosu, da češ obogatiti od toga je zaključil.
Eh kaj hočete. To je Josip Rogin. Iz rahločutnega, emocionalnega, občasno z besom na preteklost, do tega da te skoraj malo nadre, če narediš kaj narobe. A ne zares. In takrat mu potrdim, da me je pogruntal, da sem res falila in da bom upoštevala nasvete.
Dobila sem tudi manjši šopek, čeprav sem rekla naj raje dajo vse vrtnice v prodajo in ne meni. A ni šlo.
Še slike nekaj njegovih vrtnic, veliko je v popkih, saj jih je bila glavnina odrezana za prodajo.
Res so kvalitetne za rezano cvetje.
Dve izmed njih:
Madam Daudon, vrtnica seveda ni njegova a je zelo barvita, zato ta klik
Amandina, zeleno rumena je tudi posebna
Letošnji sejanci za podlago Rosa Canina Brö ks,
Njegove vrtnice v glavnem ima sporte in nekaj žlahtnenih:
Tanžet
Karašica
Penkala
Ana Marija Šprihal
Vanja
Zagreb 900
V ospredju že močno odprt rumenkast cvet Kristovega Jubileja 2000 z enim magenta listom
Bilo je lepo. Roginov nenavaden karakter in pojava, Anina dobrota in lepota zunaj in znotraj, meni domači okoliš, Anina odlična domača kikiriki juha, njena super kava, hladna voda iz njihovega izvira v kamnitem vodnjaku, močne besede književnika in vrtnarja, vse to in kaj več, pušča pečat.
Ko bi mi le uspelo, da bi njegove 3 vrtnice kdo opazil izven njihove domovine..._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Zelo lepo, pa tudi poučno. Še več črtic prosim 
_________________