Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Pomlad hiti, z njo vrtnice. Še bolj pa pleveli - slaka imam za zalagat solatni bar turškega hotela ...
So pa tudi cvetovi, večinoma še posamezni, razen na par rastlinah, ampak lepi in razveseljujoči! Letos se začuda stare in nove sorte kar mešajo pri cvetenju, tisto klasično stare prej, moderne pozneje trenutno ne velja ...
Kar dobro sta se razcveteli (pa še nista na vrhuncu) tile dve:
Mme Edouard Herriot
In, začuda, Louis de Funes - Meillandova hibridna čajevka
Na dobri poti so poleg Mme Pierre Oger, ki sem jo slikala zadjič, tudi
Old Blush
Nova Zembla
Reine des Violettes (prvi cvetovi še malo trpeči od mraza)
Cocktail
Jacqueline du Pre
Louise Odier, itak, ki je navadno vedno med prvimi
Schneeschirm
La Reine Victoria
Douceur Normande
Black Baccara, ki je res polna črnih popkov
Baron de Rothschild
Aja, da ne pozabim Rimoso, ki se zdi, kot da prižiga lučke v tisti zeleni masi
Papa Meilland GPT je tudi že kar bogat
Bolchoi, ki je že delno razcveten po celem (ogromnem grmu)
Cvetita pa tudi obe Peace, grm in plezalka:
ta mala je takale
ta velika pa takale
Zelo sem navdušena nad lani posajeno Jaune Desprez (ali Desprez a fleur jaune), ki se je močno razrasla in je polna popkov in cvetov, ki so bogatejši, kot sem videla lani (pa saj bi morala vedeti, da ne gre soditi vrtnco po prvih cvetovih ...)
Pa še nekaj burbonk:
Souvenir de la Malmaison (tako grmiček kot plezalka) sta polni popkov, a ne vem, kolikim se bo uspelo razpreti, ker sta očitno preveč hiteli. Na sliki je poškodovan popek grmička.
Souvenir de Mme August Charles
Frau O Plegg
Gruss an Teplitz
Martha
Zephirine Drouhin
Archiduchesse Elizabeth d'Autriche
Mme Isaac Pereire (tudi še malo trpeča)
Tako na kupu se zdi veliko, v resnici pa gre večinoma še vedno bolj za posamezne cvetove. Veselje pa je vseeno že veliko. :grin:_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Hmmm, rade volje, samo verjetno bom sama s ta malim in ne vem, če bomo kaj slišali, če gre zraven ... Ti bom še javila, kaj se odločim.
Sicer pa sem hotela še povedati, da se stvari odvijajo zelo zelo hitro te dni. Mme Edouard Herriot je v polnem cvetu:
Takole se jo vidi iz ceste med oleandri:
Grozd cvetov, kjer se vidi razlika med svežo oranžno in starejšo zbledelo rahlo rožnato barvo cvetov:
Tukaj pa je vidna tipična oblika cveta od spredaj - nima strašno veliko lističev (sploh letos, ko je suša), razmršeni so in igrivi, diši pa zelo zelo lepo.
Rimosa sicer še ni v polnem cvetu, se pa prižigajo cvetovi kot lučke na temno zeleni listnati podlagi:
Takole pa se jo vidi od zgoraj, z balkona, kako samo čaka, da vse zakipi:
Strašno pa se veselim mojih dveh Malmaisonk. Grmičasti Souvenir de la Malmaison je uspelo odpreti nekaj lepih cvetov, čeprav se na drugi sliki vidi, kako s težavo ji gre (suša, pač):
Plezava Souvenir de la Malmaison GPT pa se še bolj muči (na prvi sliki sta delno razprta cvetova, za katera upam, da bo današnje zalivanje pripomoglo k odpiranju), ima pa zares veliko popkov za tako mlado rastlino.
Aja, pa Jaune Desprez je tudi že praktično ves razcveten.
No, razen teh se jih je seveda v zadnjih dveh dneh odprla še cela kopica, ampak več še kak drugi dan. :grin:_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Najprej povem, da se zavedam, da pretiravam.- Če priznam, mi je pol oproščeno, ne?
Zunaj je tako lepo, tako uživam, ko hodim po vrtu, da kar slikam in slikam in potem kaj malega tudi prilepim sem (danes sem pofotkala preko 250 slik, brez heca). Cvetenje napreduje in napreduje, tiste, ki so še spale, se prebujajo, druge se približujejo vrhuncu (Rimosa) ali pa so ga že dosegle (Mme Edouard Herriot)...
Rimosa
Opažam sicer, da burbonke zaradi precejšnje suše (kljub zalivanju) nekako ne odpirajo svojega arzenala naenkrat, ampak se malo 'šparajo'. No, z izjemo Souvenir de Mme August Charles, ki je res na vrhuncu. Naj spomnim, da je rastlinica pred dvema letoma bila par centimetrski poganjek iz cepljenega mesta ...
Mme Isaac Pereire je ena tistih, ki gre prav počasi proti vrhuncu. Ima pa cvetove, ki so kot bombe, prisežem. Kljub suši so ogromni. Odprtih je kakih 15-20 %, ampak žarijo.
Na ta drugi sliki je košček loka, po katerem pleza Pereire.
Še dve novejši (pri nas doma) burbonki, ki se lepo razvijata in tudi plezata po taistem loku, samo kak meter nižje:
Vivid
Paul Verdier
In če vam povem, da na ta lok plezajo še Zephirine Drouhin, Martha, Reine des Violettes in Souvenir de la Malmaison, potem vam je jasno, da je pri nas nabito polno s cvetovi, barvami, vonjavami.
Komaj se čakala, da se končno odpre Guinee, ki mi še ni cvetela. Nič me ni razočarala: krasen temno rdeč cvet (na sliki je videti svetlejši - večni problem temno rdečih odtenkov) in opojen vonj!
Še vedno pa sem nestrpna za Just Joey, ena od lepših oranžnih hibridnih čajevk, ki sem jih kdaj videla (na sliki je zaradi močnega sonca skoraj prosojna, barva je v resnici kar intenzivna). popki so veliki 7-10 cm. Ko se bo razprla, bodo ko 'lavorji', bi rekla Garden-ja.
In da ne bom dajala samo posamezne cvetove, še par 'slikovitih' prizorčkov bolj od daleč.
To vijolično je seveda Rhapsody in Blue, ki se je letos čudovito razcvetela.
_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Zanimivo, kako se stvari zelo hitro spreminjajo, tukaj na našem vrtu. Sonce tako žge, da če grem na ogled zjutraj in potem spet zvečer, je, kot da bi minili dnevi, ne ure. včeraj, ko je bila Tanja 77 pri mei, je bil Pierre de Ronsard še popolnoma v zaprtih popkih, danes zvečer ima že kakih dvajset odprtih (no, pri njegovi masi to znaša kakih 5 %). Podobno je z vsemi ostalimi. Zelo hitro se odpirajo, a žal tudi hitreje venijo, saj je vroče, kot da je poletje. Ne glede na zalivanje se cvetovom suša pozna, saj je nemogoče toliko vode doliti, kolikor je izpari skozi ogromne površine cvetov in listja. Ampak nič ne de. ta sezona je pač taka kot je. In ker me skrbi vremenska napoved in možnost toče, ki bi seveda naredila nepopravljivo škodo, sem danes spet vse poslikala in tukaj vam prilepim nekaj celostnih utrinkov. Danes je bilo na našem vrtu tako:
V ospredju je Louise Odier, najdaljše veje so tam okrog 3 m.
En delček plezave Peace, ki pa ima najdaljše veje okrog 5 m. Cvetovi so bistveno večji kot pri grmasti varianti.
Kampnite stopničke z lokom burbonk (in ene hibridne ponavljalke) - od spredaj ....
... leva stran ... (najbolj sta vidni Vivid in Mme Isaac Pereire)
... desna stran ... (prevladuje Souvenir de la Malmaison GPT, ob njej pa Martha in Paul Verdier)
... pa še enkrat obe strani iz profila.
Škarpa z rumenim kotičkom (ki ga sestavljajo mini vrtnica Gold Symphonie, angležinja Golden Celebration in še ena mini, Baby Romantica)
Spodnja terasica, ki gleda na cesto (prevsem Mme Edouard Herriot in Crepuscule)
Drugi lok z burbonkami. (Gruss an Teplitz, Michel Bonnet, Mme Ernest Calvat, Charles Detreaux, Archiduchesse Elizabeth d'Autriche, Baron Gonella)
Old Blush (oz. Parson's Pink China) in barvito ozadje.
Delček moderne grede (v ospredju Johann Strauss in Elle)
Souvenir du Dr. Jamain
In še en delček moderne grede - ja, namenoma sem dala ravno to sliko z dvema barvama, ki absolutno ne pašeta skupaj. Tako se zdi malo nenavadno, ampak cela greda je tako mešanih barv, da je res pravi kalejdoskop. Vrtnici pa sta Baron de Rthschild in La Sevillana
To pa je ob cesti, nekje na sredini dolžine parcele: Souvenir de la Malmaison in Baron Girod de l'Ain.
Zgornji kot ob cesti (predvsem Pierre Oger, pa tudi Kathleen Harrop, Paul Ricard in Louis de Funes in še kaj).
In še pogled s ceste, če gremo navzdol ... (vidijo se alba Maiden's Blush, Rhapsody in Blue, Angela, Crepuscule, Carefree Beauty, Schneeschirm, Jaune Desprez)
... in če gremo navzgor (iste kot prej, samo še malo Hanse in malo Herriota).
Evo, zdaj pa je čas za lahko noč. _________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Danes sem se kljub angini okorajžila in resneje stopila na vrt. Sicer nisem začela s čiščenjem in urejanjem, ker baje da bo jutri spet pihala močna burja, pa bom raje počakala in to nesrečno delo naredila samo enkrat, če bo mogoče. Upam, da mi ne bo žal, da sem nekatere veje, ki jih je zadnjič odtrgalo oz. odstranilo od opor, a jih ni polomilo, pustila kar tako, ampak zdaj je, kar je.
Resnici na ljubo, zaenkrat razen cvetov, ni polomilo skoraj ničesar. To ne pomeni, da vse skupaj ne izgleda kar grozno: dvorišče je polno odlomljenih cvetov Rimose (ki jih je hvala bogu imela toliko, da se v bistvu nikjer ne pozna, razen na tleh) in plezavega Peacea - no, ta jo je pa kar slabo odnesel: najbolj je izpostavljen burji in velike, težke cvetove je dobesedno prelomilo na pecljih in odpihnilo. Pod pergolo pri klopcah (tisti, ki ste bili pri meni, si lahko živo predstavljate) je preproga rumenih cvetov (ne lističev, celih cvetov), ki venijo. Ostaja nekaj vej, ki ima še cvetove, druge pa so zdaj pač bolj gole. Pa bo že.
Očistilo je Mme Edouard Herriot, ki je bila itak na zadnji tretjini razcveta, tako da je zdaj bolj gola, a ima vseeno še nekaj svežih cvetov, ki so se odprli po burji.
Precej je oskubilo nekatere burbonke, predvsem Pierre Oger. Ostalim sicer ni strgalo cvetov proč, jih je pa dobro poribalo ob trnje in so zdaj videti precej bogi. No, spet k sreči, dobro je, da so burbonke tako radodarne s cvetovi in spet vse skupaj ni tako hudo videti.
Je pa popolnoma uničila burja cvetove moje lepe Exotice, hibridne čajevke, ki je bila v najlepši fazi. Veje dveh bolj prosto rastočih burbonk v njeni bližini so ji dobesedno raztrgale cvetove in zdaj so ostala samo stebla. Skoraj popolnoma je uničen tudi prvi flor Auguste Luise, ki se je ravno dobro začela odpirati. Ah, potrpljenje je božja mast. Še dobro, da sta obe ponavljavi.
Po drugi strani so nekatere skoraj take, kot da ne bi bilo slabega vremena. Palais Royal in Pierre de Ronsard (na sliki) sta se na primer odločili, da se bosta razcveteli in evo, cvetita. nekaj cvetov je obdrsanih (te bom čim prej odrezala), ampak večina se jih prav lepo odpira.
Bomo videli, kaj bo jutri, ko je spet napovedana močna burja. Tanja77, če preživimo še to slabo vreme, si dobrodošla na ponovnem ogledu. Ostali seveda tudi, po želji._________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Dragi prijatelji in gosti in vsi, ki ste slučajno tukaj na mojem virtualnem vrtu,
na žalost me življenje in služba tako preplavljata, da bolj slabo skrbim celo za svoj realni vrt, kaj šele za virtualnega... Zelo pogrešam tale forum in in naše pogovore in vse lepe slike in informacije, ki tukaj krožijo, ampak enostavno ne uspem najti časa, da bi sproti prebirala vse novosti, potem pa se tega toliko nabere, da kar obupam ... Upam in želim si, da bo v prihodnje bolje, morda si že med prihajajočimi prazniki uspem odtrgati kako urico in pogledati, kaj vse se je zgodilo, odkar nisem uspela več spremljati. Hvala vsem, ki me pogrešate, tudi jaz vas! Lp, Jamain_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Živijo vsem in hvala, da še vedno spremljate moj Kalejdoskop, čeprav me ni skoraj nič tukaj ...
Po obiskih Garden-je, Poezije in Tanje 77 sem se le spravila skupaj in začela urejati letošnje fotografije (to je edina zadeva, za katero si odtrgam nekaj minut vsak dan - starih cvetov na primer ne uspem ažurno odrezati ...). Tako se je rodila galerija 2013, ki je preobsežna, da bi jo lepila tukaj, zato vam tukaj prilepim samo en tako imenovani 'teaser' in seveda link do prave galerije.
Kljub neprijaznemu vremenu, ki krajša trajanje cvetenja marsikatere vrtnice, je pri nas zelo lepo. Pa ne, da se hvalim, samo uživam v barvah, teksturah in vonjavah (letos sem npr. prvič zares zavohala vonj po klinčkih pri Marie Curie :grin: ). Če bi morala izpostaviti, katere sorte so se tokrat posebno lepo razcvetele, ne morem mimo Meillandove plezalke Cesar (in seveda ostalih Meillandovih plezalk, ki jih imam, a Cesar še nikoli ni bil TAKO lep), vse burbonke, ki so večinoma še prav mlade in so vsako leto večje in zato lepše, moj predragi Jamain, ki vedno znova prekosi samega sebe, in seveda Mme Edouard Herriot, ki me prav tako uspe vsako leto navdušiti znova.
Lanski suši in hudi zimi sta podlegla Yves Piaget (ki je bila itak boga že v štartu) in Rouge Meilland (ki pa je bila posajena pod nesrečno zvezdo, saj jo je vsako leto polomil veter, ne glede na to, da je rasla v zavetju mnogih drugih rož). Počasi nameravam poiskati par novosti, a nikakor ne utegnem. Pa saj je tudi tako lepo, kajne?
Aja, da ne pozabim še povezave na galerijo!_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
Ah, dragi moji, hvala za vse krasne besede. Nekateri kar precej pretiravate, ampak je to vseeno lepo slišati. :P
Tisti, ki ste že bili pri meni, veste, da je moj vrt v resnici zelo majhen in da slike dajejo občutek, da je vse skupaj zelo veliko in zelo bogato. Trik kadrov, pač. Saj ne, da ni vrtnic in cvetov, le vse skupaj je natlačeno v dobrih 200 kvadratov ...
Koliko časa imamo vrtnice? Razen nekaj hibridnih čajevk (kakih 7, za katere večinoma ne vem imena) in dveh plezalk (Cocktail in Peace), ki jih je sadila že moja mama, smo začeli saditi leta 2006 (Souvenir du Dr Jamain), resno pa smo se navdušili leta 2007, ko smo posadili okrog 50 novih rastlin (npr. velike plezalke, veliko modernih vrtnic itd.), nato smo jih vsako leto nekaj dodali, zdaj pa si več ne upam, ker je taka gneča, da skoraj več ne morem mimo ...
Dela pa nekaj seveda je. Pozimi oz. zgodaj spomladi obrezovanje in gnojenje ni tako grozno, skupaj z možem porabiva kak teden (pa ne, da delava cele dneve, bolj po 2-3 ure skupaj). Potem nekaj ur okopavanja (tu je predvsem priden moj mož) in puljenja plevelov (kjer sem glavna jaz). Ob cvetenju ni zanemarljivo rezanje starih cvetov (moje mlajše burbonke imajo npr. na sebi že vsaka preko 100 cvetov, da ne govorim o starejših rastlinah in plezalkah nasploh), škropljenje proti ušem in boleznim pa spet ne vzame toliko časa (moram reči, da ga zadnje čase reduciramo res na minimum). Dokler so bile rastline zelo mlade (prvih par let), smo zalivali in to na roke, kar je znalo vzeti tudi 2 uri na dan, zato sva potem uredila preprost namakalni sistem, ki pa ga spet ne uporabljava več tako intenzivno, ker so rastline že večinoma odrasle in samostojne. Zdaj si sploh ne predstavljam, kako bi to zmogla, ker so se moje dnevne obremenitve krepko povečale, ampak takrat je kar šlo. Sploh pa sem na začetku, ko sem se prijavila v tale forum, bila na porodniškem in imela zlati čas za vse to ... Zdaj pa pač je, kar je. :-?
No, upam, da sem ti malce odgovorila, bamfel. Bistveno pa je, da to sploh ni delo, ampak veselje! _________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. J.M. Barrie
_________________Bog nam je dal spomin zato, da imamo lahko vrtnice v decembru. 
