Dvomim. Trikrat so bili deležni protiferta LMW, po moje bi jih brez njega sploh ne bilo več. Razlog vidim tudi v tem, da hoferjeva zemlja preveč zadržuje vlago, korita so pa na dežju, ki ga letos ni bilo malo. Ampak taka pomlad je že bila par let nazaj, pa ni bilo nič narobe, saj imajo korita na dnu dobro drenažo iz polomljenih glinenih lončkov.
Na zgornji tretjini lončka je Klassmanova zemlja, spodaj pa Hoferjeva. Prav v oči mi je padlo, da so sadike v začetku dobro rastle, ko pa so korenine dosegle spodnjo plast, se je začelo rušiti. Hoferjevi zemlji sem dodala nekaj malega briketiranega kurjega gnoja, ampak tudi tega dajem vsa leta brez slabih posledic. Bodisi, da Hoferjeva zemlja preveč zadržuje vlago, bodisi so v njej ostanki herbicidov. Na to sem pomislila, ker je na nekaj podobnega svojčas naletela tudi Ivčk - glej stran 13 .
Substrati za vzgojo sadik
-
Parangalus
- Prispevkov: 158
- Pridružen: Po Jun 17, 2013 2:00 am
Parangalus, to seveda lahko, ampak:
moj kompost je rezerviran predvsem za zelenjavo. Okrasne rože ga dobijo čisto malo, za priboljšek. Vrtne zemlje pa nimam na odveč še za korita, sem je komaj pridelala toliko, da imajo vrtnine primerne pogoje. In če računaš, da je porabim za korita z okrasnimi rožami vsako leto okoli 200 litrov, bi se to v mojem malem zelenjavnem vrtičku pošteno poznalo. Substrat iz korit z rožami pri meni ne konča na kompostnem kupu, ampak na brežinah z okrasnimi rastlinami.
S sadikami vrtin nimam problema. One so deležne najboljšega.
moj kompost je rezerviran predvsem za zelenjavo. Okrasne rože ga dobijo čisto malo, za priboljšek. Vrtne zemlje pa nimam na odveč še za korita, sem je komaj pridelala toliko, da imajo vrtnine primerne pogoje. In če računaš, da je porabim za korita z okrasnimi rožami vsako leto okoli 200 litrov, bi se to v mojem malem zelenjavnem vrtičku pošteno poznalo. Substrat iz korit z rožami pri meni ne konča na kompostnem kupu, ampak na brežinah z okrasnimi rastlinami.
S sadikami vrtin nimam problema. One so deležne najboljšega.
Povsem mogoče, da različne zemlje z dodanimi komposti vsebujejo vprašljive snovi, čeprav hkrati tudi nekako dvomim, da bi to bile silne koncentracije ali pa vrste nevarnih kemikalij. Recimo da obstajajo nadzorne inštitucije, ki vsaj nekoliko kontrolirajo stanje in delujejo kot nekakšno sito, ki nevarnosti precej zmanjšajo.
Če obstaja možnost za domačo izdelavo dobre zemlje je to vsekakor najboljša opcija, čeprav pa se tudi pri tej varianti najdejo detajli z negativnim pridihom. (slaba struktura in vodna kapaciteta recimo)
Bi pa o konkretni zemlji iz Hoferja pridodal to, da je v večini zmešana iz lesnih vlaken, ki so dejansko največji porabnik dušika od vseh voluminoznih organskih materialov, ki se v mešanicah uporabljajo kot strukturni nosilci za razvoj korenin. (poleg šote, kokosove šote) Ta prično z razpadanjem praktično takoj, medtem ko šota ne. Dodatni stimulans so dodajana hranila, če ne drugega že s strani proizvajalca, ki poskrbi za dobro in bogato zemljo. (dodajo osnovna hranila v obliki mineralnih gnojil ali pa vsaj kompost)
Menim, da bi bilo potrebno za primerljiv rezultat iz prejšnjih let (primer muhe, ki je pač izpostavljen) rastline mnogo bolj dognojevati.
Pred kratkim mi je zmanjkalo šotne zemlje in sem na hitrico vzel eno vrečko te Hoferjeve. V njej vzgajam sadike zelenjave (radiči, solata, kitajsko zelje, ...) in opažam ravno ta problem. Lakoto, predhodno pa nenavadno bujno in potegnjeno rast. Domnevam celo, da je dodano gnojilo, vsaj v dušičnem segmentu izrazito nitratne oblike, ki ga rastline najlažje sprejmejo in zato potegnjeno divjajo, kasneje-kmalu za tem pa pričenjajo s stagnacijo.
To so bolj moje domneve na osnovi opaženega, se mi pa zdi nekako logično.
Toliko v dopolnitev konkretne debate.
Sicer pa je z zemljami za vzgojo v posodah po mojem mnenju precej tudi stvar navade in kasneje na podlagi tega tudi oskrbe rastlin.
Jaz sem v preteklosti zelo veliko delal s proizvodnimi zemljami, ki so bile sestavljene izključno iz bele šote (plus minimalni dodatki, kot napr. glina in kamninske moke v sledeh) Na delo z njo sem se tako navadil, da mi vse druge kompostne opcije povzročajo velike težave. Zatika se mi pri vsemu, kot recimo to, da nimajo vsaj solidne vodne kapacitete, ali je porušena in časovno zelo nestabilna struktura, ni željene zračnosti itd. Enostavno se je potrebno privaditi na dana dejstva, poleg tega pa tudi prilagoditi pričakovanja in parametre za sprejemljivost rezultatov. Nemogoči so enaki rezultati v različno sestavljenih zemljah. Tudi drugače povedano, potrebnega je veliko občutka in dodatnega angažiranja za zapolnjevanje deficitov.
Kot primer, dolgo časa sem čisto uspešno gojil svoje kaktuse v sami šoti, pa čeprav jo (šoto) v tej kulturi opredeljujejo kot zagotovo in hitro smrt za omenjene rastline.
Če obstaja možnost za domačo izdelavo dobre zemlje je to vsekakor najboljša opcija, čeprav pa se tudi pri tej varianti najdejo detajli z negativnim pridihom. (slaba struktura in vodna kapaciteta recimo)
Bi pa o konkretni zemlji iz Hoferja pridodal to, da je v večini zmešana iz lesnih vlaken, ki so dejansko največji porabnik dušika od vseh voluminoznih organskih materialov, ki se v mešanicah uporabljajo kot strukturni nosilci za razvoj korenin. (poleg šote, kokosove šote) Ta prično z razpadanjem praktično takoj, medtem ko šota ne. Dodatni stimulans so dodajana hranila, če ne drugega že s strani proizvajalca, ki poskrbi za dobro in bogato zemljo. (dodajo osnovna hranila v obliki mineralnih gnojil ali pa vsaj kompost)
Menim, da bi bilo potrebno za primerljiv rezultat iz prejšnjih let (primer muhe, ki je pač izpostavljen) rastline mnogo bolj dognojevati.
Pred kratkim mi je zmanjkalo šotne zemlje in sem na hitrico vzel eno vrečko te Hoferjeve. V njej vzgajam sadike zelenjave (radiči, solata, kitajsko zelje, ...) in opažam ravno ta problem. Lakoto, predhodno pa nenavadno bujno in potegnjeno rast. Domnevam celo, da je dodano gnojilo, vsaj v dušičnem segmentu izrazito nitratne oblike, ki ga rastline najlažje sprejmejo in zato potegnjeno divjajo, kasneje-kmalu za tem pa pričenjajo s stagnacijo.
To so bolj moje domneve na osnovi opaženega, se mi pa zdi nekako logično.
Toliko v dopolnitev konkretne debate.
Sicer pa je z zemljami za vzgojo v posodah po mojem mnenju precej tudi stvar navade in kasneje na podlagi tega tudi oskrbe rastlin.
Jaz sem v preteklosti zelo veliko delal s proizvodnimi zemljami, ki so bile sestavljene izključno iz bele šote (plus minimalni dodatki, kot napr. glina in kamninske moke v sledeh) Na delo z njo sem se tako navadil, da mi vse druge kompostne opcije povzročajo velike težave. Zatika se mi pri vsemu, kot recimo to, da nimajo vsaj solidne vodne kapacitete, ali je porušena in časovno zelo nestabilna struktura, ni željene zračnosti itd. Enostavno se je potrebno privaditi na dana dejstva, poleg tega pa tudi prilagoditi pričakovanja in parametre za sprejemljivost rezultatov. Nemogoči so enaki rezultati v različno sestavljenih zemljah. Tudi drugače povedano, potrebnega je veliko občutka in dodatnega angažiranja za zapolnjevanje deficitov.
Kot primer, dolgo časa sem čisto uspešno gojil svoje kaktuse v sami šoti, pa čeprav jo (šoto) v tej kulturi opredeljujejo kot zagotovo in hitro smrt za omenjene rastline.
| juglans je napisal/a: |
Sicer pa je z zemljami za vzgojo v posodah po mojem mnenju precej tudi stvar navade in kasneje na podlagi tega tudi oskrbe rastlin. Jaz sem v preteklosti zelo veliko delal s proizvodnimi zemljami, ki so bile sestavljene izključno iz bele šote (plus minimalni dodatki, kot napr. glina in kamninske moke v sledeh) Na delo z njo sem se tako navadil, da mi vse druge kompostne opcije povzročajo velike težave. Zatika se mi pri vsemu, kot recimo to, da nimajo vsaj solidne vodne kapacitete, ali je porušena in časovno zelo nestabilna struktura, ni željene zračnosti itd. Enostavno se je potrebno privaditi na dana dejstva, poleg tega pa tudi prilagoditi pričakovanja in parametre za sprejemljivost rezultatov. Nemogoči so enaki rezultati v različno sestavljenih zemljah. Tudi drugače povedano, potrebnega je veliko občutka in dodatnega angažiranja za zapolnjevanje deficitov. Kot primer, dolgo časa sem čisto uspešno gojil svoje kaktuse v sami šoti, pa čeprav jo (šoto) v tej kulturi opredeljujejo kot zagotovo in hitro smrt za omenjene rastline. |
Bo kar držalo. Zato se je najbolje držati preizkušenih, ki smo jih navajeni.
Nekaj Hoferjeve zemlje mi je še ostalo. Naslednje leto gre na testiranje in primerjavo v eno samo korito. Na moji je pisalo, da ni dodanega gnojila, zato sem ga dodala sama, kurje brikete in dolgotrajno gnojilo za cvetoče lončnice, kot vsa leta doslej tudi v klasmanovo. Pa bi bilo po zgoraj opisanem najbrž bolje, če bi namesto Bogatina dodala Biogreno?
Zanimivo mi je, da se v eno koritce z enakim substratom posadila drobnolistno okrasno koprivo. Trpežna zadevica, dobro prenaša celo nekaj suše, kar pri koprivah ni ravno pogosto. Zraven pa pisanolistno tradeskancijo. Tega koritca nisem pognojila z Bogatinom, saj ne želim, da bi to dvoje cvetelo. Obe rastlini stagnirata in sta tik pred propadom. Druge sadike iz iste serije veselo "divjajo". Tako tiste v lončkih, kot one na vrtu.Nazadnje urejal/a muha 08 Avg 2016 10:07; skupaj popravljeno 1 krat
Naj pristavim še svoje mnenje in opažanja.
Nizkocenovni substrati so uporabni kvečjemu za rože in podobno. Največkrat jih ustvarijo kot stranski produkt raznih čistilnih naprav in bioloških odpadkov, ki jih odlagamo v kontejnerje za odvoz komunalnim podjetjem.
Za izboljšanje takega produkta potem dodajo še razne ostanke od žaganja, lubja in občasno tudi kaj šote. Vse skupaj začinijo še z nekaj procenti NPK gnojila.
Tak produkt se da potem dobiti pri komunalnih podjetjih , mnogi hodijo tam z avto prikolico in si naložijo .
Bolj trgovsko usmerjena podjetja to mešanico pakirajo in jo za majhen denar ponudijo v trgovske mreže.
Tako, da ravno kvalitete tukaj ni.
Dražji substrati ( namenski za pikiranje, setev, prehrano,...itd) pa so iz preverjenih sestavin ( bela- črna šota, kamena moka,....in tudi dodana kakšna gnojila, največkrat v tekoči obliki). Če je kvaliteta višja je taka mešanica ponavadi še delno kompostirana.....
Žal pri predelanih odpadkih ne morejo zagotavljati sestave substrata in se notri najde marsikaj. Tudi mleti ostanki kakšnih plastičnih vrečk, razne vrvice, tudi kakšen kos kamna, zamaška, ovitka od tablet in podobno....kar sem vse že tudi sam našel.
Tako pač je, če nam je všeč ali ne.
Nizkocenovni substrati so uporabni kvečjemu za rože in podobno. Največkrat jih ustvarijo kot stranski produkt raznih čistilnih naprav in bioloških odpadkov, ki jih odlagamo v kontejnerje za odvoz komunalnim podjetjem.
Za izboljšanje takega produkta potem dodajo še razne ostanke od žaganja, lubja in občasno tudi kaj šote. Vse skupaj začinijo še z nekaj procenti NPK gnojila.
Tak produkt se da potem dobiti pri komunalnih podjetjih , mnogi hodijo tam z avto prikolico in si naložijo .
Bolj trgovsko usmerjena podjetja to mešanico pakirajo in jo za majhen denar ponudijo v trgovske mreže.
Tako, da ravno kvalitete tukaj ni.
Dražji substrati ( namenski za pikiranje, setev, prehrano,...itd) pa so iz preverjenih sestavin ( bela- črna šota, kamena moka,....in tudi dodana kakšna gnojila, največkrat v tekoči obliki). Če je kvaliteta višja je taka mešanica ponavadi še delno kompostirana.....
Žal pri predelanih odpadkih ne morejo zagotavljati sestave substrata in se notri najde marsikaj. Tudi mleti ostanki kakšnih plastičnih vrečk, razne vrvice, tudi kakšen kos kamna, zamaška, ovitka od tablet in podobno....kar sem vse že tudi sam našel.
Tako pač je, če nam je všeč ali ne.
labia: Hoferjev substrat sploh ni poceni - okoli 5 € za 40 litrov . Je skoraj v cenovnem razredu Klasmana (okoli 10 € za 70 litrov) , zato sem tudi pričakovala drugačen izid. Tistih res poceni niti slučajno ne kupim.
Popravljam: sem šla pogledat in piše, da so dodana gnojila za začetno rast. In piše še, da naj je ne mešamo z drugimi zemljami : - si ne morem misliti, zakaj
| muha je napisal/a: |
Na moji je pisalo, da ni dodanega gnojila, bi to dvoje cvetelo. |
Popravljam: sem šla pogledat in piše, da so dodana gnojila za začetno rast. In piše še, da naj je ne mešamo z drugimi zemljami : - si ne morem misliti, zakaj