V soboto sem bil na sadjarski (s precej dodatki) delavnici na Vranskem. Od tam en zanimiv utrinek.
Okrog drevesa mora biti zastirka, vendar ne čisto do debla. Zastirka pa tam ne sme ostati predolgo, sicer trava in razni petoprstniki, ki se plazijo po tleh še bolj intenzivno odženejo.
Ko trava odmre, je treba zastirko odmakniti, potem pa poseješ nekaj dobro prekrivnega in koristnega - recimo meto. Na ta način se prepreči rast travi in drugemu bolj gostemu plevelu.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jablana - Malus domestica
M7 in MM106 so srednje bujne podlage, M7 je malo manjša kot MM106.
Kolikor sem večkrat prebral naj bi bila podlaga M7 manj občutljiva za bolj težja in vlažna tla. MM106 naj bi bila veliko bolj občutljiva na vlažna tla - kar hitro lahko pride do bolezni (gnitje koreninskega vratu) in tudi bolj je občutljiva glede hruševega ožiga.
Na splošno je najbolj zastopana pri srednjih podlagah prav MM106.
Na prej omenjeni strani piše, da pride pozno pri M7 do plodov (5 let), vendar iz mojih izkušenj pride zelo hitro, že po 2-3 letih. Kljub redčenju sem imel precej pridelka sorte Braeburn in Elstar.
Kar se tiče zastirke je super, samo pazite, če imate voluharje, se bodo pod zastirko veliko bolje počutili...pa gredo korenine papa.
poznam ene, ki sadijo pod krošnjo rastline, ki odganjanjo voluharje, nekateri sadijo rastline katere odganjajo uši, nekateri pa rastline, ki privlačijo uši (da gredo na te rastline in ne na drevo), nekateri sadijo rastline, ki bogatijo zemljo itd.
Sam uporabljam zastirke, ta čas bom pognojil in naredil po vrhu zastirko, prav tako delam spomladi, da se ne rabim ukvarjat s travo okoli debla.
Kolikor sem večkrat prebral naj bi bila podlaga M7 manj občutljiva za bolj težja in vlažna tla. MM106 naj bi bila veliko bolj občutljiva na vlažna tla - kar hitro lahko pride do bolezni (gnitje koreninskega vratu) in tudi bolj je občutljiva glede hruševega ožiga.
Na splošno je najbolj zastopana pri srednjih podlagah prav MM106.
Na prej omenjeni strani piše, da pride pozno pri M7 do plodov (5 let), vendar iz mojih izkušenj pride zelo hitro, že po 2-3 letih. Kljub redčenju sem imel precej pridelka sorte Braeburn in Elstar.
Kar se tiče zastirke je super, samo pazite, če imate voluharje, se bodo pod zastirko veliko bolje počutili...pa gredo korenine papa.
poznam ene, ki sadijo pod krošnjo rastline, ki odganjanjo voluharje, nekateri sadijo rastline katere odganjajo uši, nekateri pa rastline, ki privlačijo uši (da gredo na te rastline in ne na drevo), nekateri sadijo rastline, ki bogatijo zemljo itd.
Sam uporabljam zastirke, ta čas bom pognojil in naredil po vrhu zastirko, prav tako delam spomladi, da se ne rabim ukvarjat s travo okoli debla.
No, khm, ... jah, ... ahhh 
jaz nič več ne sadim proti voluharjem.
Sem tudi že našel "šavsnjen" česen, hren, čebulo, ... , tako da ...
Kot rešitev, čeprav v luči razmer, ki jih premorem, (veliko prostora --> travniški sadovnjak) sadim v glavnem na sejancih, v mrežo, zastirko pa namečem le spomladi, da do jeseni že izgine med travo in drugim rastjem, ki se prebije na svetlo. Jesensko ali poznopoletno nameščanje zastirk ne prakticiram, ker "jesenski voluhar" kar praviloma rije ravno pod temi drevesi.
jaz nič več ne sadim proti voluharjem.Sem tudi že našel "šavsnjen" česen, hren, čebulo, ... , tako da ...
Kot rešitev, čeprav v luči razmer, ki jih premorem, (veliko prostora --> travniški sadovnjak) sadim v glavnem na sejancih, v mrežo, zastirko pa namečem le spomladi, da do jeseni že izgine med travo in drugim rastjem, ki se prebije na svetlo. Jesensko ali poznopoletno nameščanje zastirk ne prakticiram, ker "jesenski voluhar" kar praviloma rije ravno pod temi drevesi.
Kaj pa križnolistni mleček ? Doslej sem ga videvala le v vrtovih, ne vem zakaj ne tudi v sadovnjakih. Zahteva mogoče vrtno zemljo, da uspeva?
Sama ga nimam, sem pa povprašala par ljudi v okolici, kjer sem ga opazila. Pravijo, da nimajo voluharja, a mogoče ga tudi sicer ne bi imeli? Upam, da se oglasi kdo, ki je učinkovitost odganjanja preveril v praksi.
Slike:
http://www.botanicni-vrt.si/component/rastline/euphorbia-lathyris
http://mmc.bolha.com/2/image/187504/188725/Kriznolistni-mlecek-proti-voluharjem_54f0c8792e040.jpg
http://dbiodbs.univ.trieste.it/quint/carso/foto/VR000342.jpg
Sama ga nimam, sem pa povprašala par ljudi v okolici, kjer sem ga opazila. Pravijo, da nimajo voluharja, a mogoče ga tudi sicer ne bi imeli? Upam, da se oglasi kdo, ki je učinkovitost odganjanja preveril v praksi.
Slike:
http://www.botanicni-vrt.si/component/rastline/euphorbia-lathyris
http://mmc.bolha.com/2/image/187504/188725/Kriznolistni-mlecek-proti-voluharjem_54f0c8792e040.jpg
http://dbiodbs.univ.trieste.it/quint/carso/foto/VR000342.jpg