Stran 34 od 52
Objavljeno: Po Avg 08, 2016 12:39 pm
Napisal/-a juglans
Labia; tole o kompostiranih organskih komunalnih odpadkih v mešanicah zemelj mi nekako ne gre v račun. Čeprav povdarjam, da področja izrazito ne poznam.
Namreč, kot praviš sam, se pri nas dobi kompostno zemljo iz deponij, vendar je po izgledu dobesedno obupna z onesnaženjem malih kosov odpadkov. Ni mi jasno, kako bi organske odpadke tekom procesa kompostiranja lahko tako očistili, da potem zemlja vsaj vizuelno nebi vsebovala plastike in drugih reči. Računati na nemško natančnost že tekom odlaganja smeti po mojem ne gre, saj je priseljencev že toliko, da puščajo svoj pečat. Torej kako?
Edino morda, če za ta namen posebaj kompostirajo zelene odpadke raznih vrtnarskih vzdrževalnih služb. (košnja trave po mestih in drugi organski ostanki)
Sicer pa, določen monitoring po deponijah obstaja in odpadke nevarnih kategorij (pa četudi je to na koncu zemlja) se ne plasira na mesta, kjer bi neposredno prišla v stik z ljudmi. To bi rekel da kar verjamem.
Konec koncev, če pogledamo zahteve mestne občine Lj., ali pa pogoje za urejanje VVZ zavodov, potem je vsaj na papirju nekakšna bariera, da ne dobimo v roke največje svinjarije. Menim. (seveda so in se bodo še vedno dogajali posamezni ekscesi)
Druga pesem pa so proizvodna podjetja za zemljo. Npr., kot pri nas Humko, ki, vsaj kolikor mi je poznano, kompostira sam. Torej si samostojno zagotavlja surovino in do "odpadkov" (dobesedno iz naslova smeti) vsaj neposredno nima dostopa. (zopet, tudi v takšnem primeru so možnosti za "presenečenja")
Objavljeno: Po Avg 08, 2016 2:43 pm
Napisal/-a labia
Hmm, da malo razjasnim, sem v tej temi že predčasom zapisal tole:
PrispevekObjavljeno: 18 Jan 2014 10:32 Naslov sporočila: Odgovori s citatom Popravi/Izbriši to sporočilo
Irenca, nič ne menjaj. To je super kar imaš. Itak boš malo dognojila in bo raslo. Važno je samo, da je osnova brez cinka,svinca, kislin, težkih kovin in ostale svinjarije ,ki jo potem nikoli več ne odstraniš iz zemlje.
Rastline v taki zemlji so zame neužitne.
Kot primer katerega substrata bi se sam izogibal je recimo tale:
http://www.nuovageovis.it/geobest.php
kjer je tudi zapisano:
"....Organski del komunalnih trdnih odpadkov, mešanice rastlinskih materialov...."
oziroma na tej njihovi strani:
http://www.nuovageovis.it/impianti_santagata.php
kjer je del teksta (google prevajalnik):
"Okrevanje čistilne naprave večnamenska in odlaganje komunalnih odpadkov v Sant'Agata Bolognese je namenjen stabilizaciji organskih odpadkov ali organske frakcije , ali izvira iz trdnih komunalnih odpadkov, kot na primer, da odpadke zbiramo ločeno. Odlagališče na tej strani je izključno v službi čistilne naprave, katerega cilj z drugimi besedami le odlaganje odpadkov iz obdelave, predelave ."
Torej za kakšne rože v loncih bi izdelki iz takih virov še bili uporabni in zelo verjetno bi rastline lepo cvetele, za rastline, ki jih jemo pa taka zadeva meni ravno ne vzbuja apetita.....
Zato je vedno smiselno preveriti od kod je( kje stoji obrat) in iz česa proizvajalec izdeluje substrate.
******************************
Ta tekst je v tej temi na na strani 6 na vrhu strani
Objavljeno: To Avg 09, 2016 2:04 am
Napisal/-a Parangalus
Debata sama in komentarji zelo na mestu.
Lani sem pri Humkotu vzel 5 m3 komposta, ki sem ga zamesal v zemljo za trato. Lep kompost, tudi kompostni dezevniki so bili notri. Sem pa vmes nasel precej plasticnih zlick.
Objavljeno: To Avg 09, 2016 8:42 am
Napisal/-a muha
| Parangalus je napisal/a: |
Lani sem pri Humkotu vzel 5 m3 komposta, ki sem ga zamesal v zemljo za trato. Lep kompost, tudi kompostni dezevniki so bili notri. Sem pa vmes nasel precej plasticnih zlick. |
Izključno zaradi malomarnosti ljudi! Kadarkoli grem na ljubljanske Žale in kaj odvržem v kontejner za bio razgradljive odpadke, vidim, da jih marsikdo odvrže kar skupaj s plastičnimi vrečkami in še čem, kar ne spada noter. Ne verjamem, da so vse te vrečke iz bio razgradljivih materialov. Ravno to nedeljo sem jemala ven cel šop plastičnega cvetja 
. Žal smo ljudje packi in ko odlagamo smeti ne pomislimo niti za ped dalje.
Objavljeno: To Avg 09, 2016 9:33 am
Napisal/-a Darso
Ja res je in ne mislimo na to, da se nam bo potem vse vrnilo in bomo mi te stvari pojedli.
Jaz imam najraje N8 zemljo.
lp D_________________Uživajmo v dobroti narave
https://picasaweb.google.com/home
Objavljeno: To Avg 09, 2016 10:36 am
Napisal/-a labia
ha, sem šele sedaj videl, da linki od Santa Agate, ki proizvaja substrate GEOBEST več ne delajo. Firma se je povezala v gruppohera:
http://ha.gruppohera.it/commercial_activities/
Največ komunalnih odpadkov in drugega predelajo v padski nižini. Ena od aktivnosti je tudi kompostiranje odpadkov in proizvodnja substratov.
Brošura od pakiranih substratov je tukaj:
http://www.gruppohera.it/binary/hr_press_comunicazione/press_kit/Brochure_Nuova_Geovis.1416584449.pdf
Na naslednji fotki ( kot primer) pa je vidno kaj so vhodne surovine in zakaj so tudi deli vrečk in ostalega različnega materiala prisotni v nekaterih substratih:
Poleg teh v kontejnerjih zbranih odpadkov pa se dodaja tudi material, ki ostaja, kot gošča v čistilnih napravah komunalnih odplak in drugega materiala. Tam pa seveda bakterije zelo težko predelajo pralne praške, olja, šampone in podobno. kar pač teče po kanalizaciji.
Recikliranje odpadkov je seveda pohvalno in hvalevredno dejanje in ga podpiram. Le nekoliko sem skeptičen pri uporabi teh substratov na svojem vrtu, še posebno, če imam na voljo substrat, ki ima drugačno poreklo in predvsem drugačne vhodne komponente.
Zato vedno na pakiranju substrata preverim proizvajalca substrata ( ne prodajalca). Malo hecno je , da te reciklirane smeti potem uvažamo v Slovenijo, kot da svojih nimamo zadosti.
Seveda taki in podobni substrati ( zgoraj sem navedel samo primer, so pa taki proizvodi v vsaki državi v EU in drugod) morajo zadostiti določenim kriterijem kakovosti in nestrupenosti, za kar imajo tudi ustrezne certifikate.
S kompostiranjem odpadkov prazaprav ni nič narobe, to pravzaprav vsi počnemo na svojem kompostnem kupu. Le, da tam zagotovo vemo, kaj smo na kompost odvrgli.
Objavljeno: To Avg 09, 2016 5:12 pm
Napisal/-a juglans
Labia, hvalevreden je tvoj angažma, da se na viden način predstavi problematiko organskih odpadkov, ker gre to verjetno kar mimo povprečnega človeka - ustvarjalca odpadkov.
Prav pa je tudi, da si protiargumentiral mojim splošnim razmišljanjem. Tako sem pač mislil po svojem občutku in dejstva me presenečajo. To moram priznati.
Objavljeno: Ne Avg 21, 2016 1:08 am
Napisal/-a Gringo
Do danes sem kupoval Klasmann Potgrond H 70l a od danes podobno kot parangalus prehajam na domači, z lastnimi rokami predelan kompost:
Danes sem čez 100l presejal. Neverjeten občutek kako material, kateri mi je bil na potil po vrtu lahko prevoriš v nekaj tako puhastega kot čokolino. 
Napravil sem še drugi kompostnik, ki ima polletni zamik tako da sedaj nameravam samo rotirati. Kar sem danes presejel gre v skladiščenje ostalo v novi kompostnik v nadaljno predelavo.
O kupljenem kompostu imam premalo znanja da bi pisal plus-minus. Bomo videli kako se bo sedaj obneslo z novim kompostom. Prepričan sem da bo kupovanje komposta le v izrednih primerih.
Današnja fotka:
Objavljeno: Ne Avg 21, 2016 12:16 pm
Napisal/-a juglans
Fino tole, upam, da boš poročal tudi o drugi fazi, ko ga boš uporabil za vzgojo rastlin.
Sicer pa, če podam še svoja opažanja okoli uporabe komposta v posodah. (lončki, korita, itd.) Izkušenj imam dejansko veliko, čeprav je bil takrat razlog za uporabo povsem drugačne narave, kot je, recimo temu tako, to poudarjeno v tej temi. (samooskrba, kvaliteta - živost substrata, ...)
Težava pri kompostih (in tudi nasploh zemlji iz domačih tal, čeravno v tem primeru mnogo manj) je ta, da se iz naravnega okolja, to je vrta ali prostora, kjer se je material kompostiral premešča v posodice, tam pa se bistveno spremenijo okoliščine, ki destruktivno uplivajo na sam substrat. Spremeni se temperaturni režim in nihanje vlage, kakor tudi same lastnosti uporabljane vode, če je le ta iz vodovoda. Seveda igra pri temu pomemben dejavnik tudi uporaba vodotopnih gnojil in še kakšne druge substance, če se jih uporablja. Zaradi vsega tega v večji meri (morda celo kar popolnoma) živi spekter mikroorganizmov komposta odmre, v lončku pa ostane mrtvica z največ kakšnimi trosi ali pač nekakšno drugačno obliko mirujočega življenja. Makroorganizmi (male ličinkice, deževniki, hroščki in ne vem kaj je še vse lahko) ponavadi nekako obstanejo in preostanek organskega predelajo do poslednjih količin, nato pa se "umaknejo" tudi ti.
Takšna zemlja postane sipka z zelo visoko površinsko napetostjo in tako zelo slabo sposobnostjo vpijanja in premeščanja vlage v okviru koreninske grude, hkrati pa tudi povsem nefunkcionalna v smislu, na katerega smo izhodiščno računali. (obilno mikro-življenje in povezani procesi mineralizacije organskega kot pogoj za bogato rast rastlin)
Vse to se toliko bolj izrazito pojavlja v daljših kuturah (lončnice, posodovke, ...) in v toplejših razmerah, ko so vsi zgoraj izpostavljeni procesi pospešeni. (poznejša vzgoja sadik recimo, ko je že dokaj toplo)
Po mojih izkušnjah se je najbolje obneslo mešanje komposta in šotnega substrata (proizvodna šota in ne kakšni kompostno-šotni substrati) in to v razmerju 1:1 (maksimalno) Šota je tako ublažila visoko površinsko napetost komposta, kompost pa bi (če nekoliko teoretiziram v duhu te teme) zaradi konstantnejše vlage funkcioniral nekoliko bolje.
Tako sem dejansko dosegel, da je substrat še znosno funkcioniral, kar pomeni, da je bilo zalivanje še v mejah sprejemljivega, obenem pa je bilo dovolj naravnih hranil za začetek vegetacije.
Za primerjavo sem tudi preizkušal razliko med vodno kapaciteto čistega šotnega substrata in takšne mešanice (1:1 kompost:šota) Po občutku bi rekel, da šota sprejme enkrat toliko vode ali še morda več, mnogo slabše pa je s čistim kompostom. Ta razlika se predvsem izkaže pri velikih in potratnih rastlinah, (plodovke, ...) sploh pa v toplejšem letnem obdobju.
Sicer je ta "superiornost" šotnih substratov okoli vodne kapacitete lahko tudi nevarna in je potrebnega nekaj občutka ali pa vsaj opazovanja.
S hranili pa je po mojem mnenju tako.
V trenutku, ko rastlino prestavimo v boljše pogoje, kar je vzgoja v posodah vsaj na načelni ravni zagotovo, potem se tudi rastlina sama hitreje razširja, posledično pa je poraba hranil povečana in tako tudi dostopne zaloge hitro izrabljene.
V primeru vzgoje posodovk, ko se presaja največ enkrat letno, glavnino hranil zmanjka po prvem mesecu (ocena čez palec in dvomim v večja odstopanja) zato je nujno razmisliti tudi o dodajanju hranil, ker sicer rastlina slabo napreduje, oziroma se razvije le v obsegu prvotne rasti, ko je bila zemlja še sveža.
To se lepo opaža pri vzgoji paradižnika v posodah.
Primerjal sem gnojenega z vodotopnimi gnojili in negnojenega, oba posajeno v mešanico 1:1. Prvi je bil temno zelen skoraj do zime in poln grozdov paradižnika, drugi pa je uspel narediti tri, štiri skromne etažice, listje pa je neverjetno hitro pričelo rumeneti in bil po rasti nasploh opazno manjši. Čista lakota.
Oba sta bila postavljena v rastlinjaku.
Tako sem pač dobil zelo oprijemljiv odgovor kako je s hranili v posodah, tudi ne gelede na sestavo zemlje. Je pa zagotovo, da se čista šotna zemlja ali kokosov substrat brez dodajanja hranil obnašajo še slabše.
Se oproščam, malce sem bil dolg, a vseeno upam, da so pojasni nekatera dejstva o substratih.
Vse skupaj pa je stvar pričakovanj, zahtev in želja ter volje in časa našega udejstvovanja okoli rastlin.
Za nekoga bo že en paradižnikov plod na posodo čista ekstaza, za drugega pač obratno.
