Stran 35 od 52
Objavljeno: Ne Avg 21, 2016 12:30 pm
Napisal/-a muha
juglans, imam zelo podobne izkušnje, le da si jih ti znal veliko bolje utemeljiti.
Objavljeno: Ne Avg 21, 2016 1:22 pm
Napisal/-a figula
Torej nam manjkajo tista "kosmata vlakna" in "kepice", ki so v šoti? In ki tako dobro zadržujejo vlago.
Se da kaj naredit? S čim bi lahko posnemali te lastnosti? Natrgano, razmočeno in stisnjeno lepenko? Ker tiste kepice mene malo spominjajo na preperelo lepenko (karton).
Ali pa ločeno kompostiranje recimo trših stebel, ki bi ob uporabi še obdržala nekaj vlaknaste strukture? Recimo stebla praproti ali drugih visokih, napol olesenelih materialov?
Objavljeno: Ne Avg 21, 2016 2:06 pm
Napisal/-a juglans
@figula; bojim se, da ne bo tako enostavno, .... ali pa je morda celo tako zelo preprosto, da rešitve zaradi tega niti ne opazim. Tudi tako je mogoče.
Posebnost šote je v temu, da je strukturno zelo obstojna, torej je slabo biorazgradljiva, oz. traja njeno kompostiranje nekoliko dlje časa kot pa vse ostale alternative, ki bi jo sicer, vsaj po strukturnih lastnostih še lahko nadomeščale. (izhajajoč iz naravnih materialov, ... OK, razen kokosove šote)
Vse tvoje ideje (predlogi) bi zelo hitro kompostirali, poleg tega pa recimo na pol kompostirana stebla praproti (ko jih ravno omenjaš) ki bi še nekoliko ohranila svojo strukturo, delujejo neverjetno zračno in vodo prepustno. Takšnega materiala imam čisto slučajno veliko na voljo in jo (ga - kompost) uporabljam kot zastirko na njivi. Ko se malce osuši je kot neko nasekljano dračje, daleč stran od zadrževanja vode v svojih strukturah, medtem ko ima njivi zelo dobro funkcijo senčenja ali zastiranja.
Tudi recimo razpadajoč les izpod kakšne trohneče smreke je na otip lepo nežen in daje občutek ugodnih lastnosti na tem področju, pa na žalost ni ravno tako.
Enako je z mahom.
Težko bo z alternativami.
Pred leti je bil pravi bum z lesnimi vlakni, vsaj na področju proizvodnih zemelj. Pa jih sedaj ni "nikjer" več. (ne dobesedno, ampak ...)
Mislim, da je tu enostavno potrebno v praksi spoznati svojstva določenih tipov zemelj in nato sprejeti ta dejstva kot povsem naravne omejujoče faktorje, ki pa nas ne smejo frustrirati. (manjše in skromnejše rastline kot pri sosedu ...) Je pa to dokaj težko.
Verjetno je težava tudi v temu, da smo kot družba popolnoma utemeljeni na kvantiteti oprijemljivih dimenzij, neoprijemljive ravni naših življenj pa so pogosto nekje v tretjem planu. Včasih tudi z priokusom nerelavantnosti.
Hočem povedati to, da šteje lep in bogato obložen paradižnik, manj ali pa največkrat sploh ne, pa se opazi boljši okus (kvaliteto) plodu. Seveda, kako bi to zaznavali, če smo bombardirani z številnimi nenaravnimi sredstvi v prehrani.
No, morda pa le najdemo kakšno surovino, ki se bo lahko primerjala s šoto. 
Objavljeno: Ne Avg 21, 2016 5:22 pm
Napisal/-a juglans
Pravzaprav razmišljaš kar pravilno, le izhodišče imava različno in jaz te negiram.
Sigurno bo uredu tako praprot, kot tudi luščine (čeprav prvič slišim za to opcijo), le da sem jaz tiste sorte, ki želi imeti takojšen in konkreten rezultat.
Za tvoje rešitve pa bi bolj dejal, da so v sozvočju z naravno dinamiko, ki je, ali pa malo ni, pa malo tako in tudi drugače, vendar nikoli preveč, pa menda, da tudi nikoli usodno premalo. (upam, da me razumeš kaj sem želel povedati)
Skratka, ... orto natur paradajzi. Dva plodiča in pol.
Sicer pa, spominjam se iz starih knjig, kjer navajajo kot super surovino za sestavo domače zemlje ravno korenine praproti. Tako da je bilo tvoje razmišljanje kar na mestu.
Objavljeno: Ne Avg 21, 2016 5:34 pm
Napisal/-a Melona
Kaj pa luščine posušenega fižola? Bedarija ali bi bilo za probat?
Objavljeno: Ne Avg 21, 2016 7:45 pm
Napisal/-a figula
Melona, poskusi kako se obnašajo, če jih namočiš. Pa boš videla kakšno vlogo bi lahko igrale. Ali pa ličkanje ....
Juglans, seveda prvič slišiš za luščine, ker mi je ideja ravno padla v razboleno betico 
in nisem ostala samo pri njih - sem že pri prgišču školjk 
Korenine praproti ... hmm, zanimivo ..... saj sem enkrat že rekla, da kmalu sploh ne bomo več rabili zemlje 
Kar se tiče paradajza - moja hči pravi: mami, letos je tvoj paradajz zelo bolj okusen kot lani .... i, seveda, saj sem delala na tem. Ker ga imam zaradi strehe že nekaj let na istem mestu, sem mu letos dodajala mešanico peskov v luknje. Rezultat - okusnejši paradižnik (minerali pa te stvari ....)
Objavljeno: Ne Avg 21, 2016 8:02 pm
Napisal/-a tajana
Jaz med kompost pomesam ovcjo volno. Letos sem uporabila lansko, ze na pol skompostirano insembila zelo zadovoljna. Za pikiranje pa najrajsi uporabljam kompost iz lipovega listja v katerega vmesam zdrobljeno inokulirano oglje in preperelo slamo._________________CARPE DIEM
Objavljeno: To Avg 23, 2016 2:34 pm
Napisal/-a Parangalus
Juglans je na prejšnji strani lepo opisal nekaj težav okoli domačih substratov... bi pa v zvezi s tem poudaril nekaj dejstev, ki jih v teh debatah ni za zanemarjati.
Kompost je zelo širok pojem in sama struktura le-tega se izjemno razlikuje glede na način pridelave in od vhodnih sestavin. Od tega so potem odvisne vse končne lastnosti, od vsebnosti takoj dostopnih hranil, skupnih hranil, do zadrževanja vlage itd.
Sam sem kompostiral na veliko različnih načinov in testiral ter spremljal učinke dobljenih substratov. Eni imajo boljšo sposobnost zadrževanja vlage, drugi večjo hranilno vrednost. Recimo tale na sliki, ki jo je poslal Gringo vsebuje zelo visok delež izločkov kompostnih črvov, ki se v luknji namnožijo v enormnih količinah ter izločkov ličink zlatih minic. Na drugi strani pa produkt vročega kompostiranja skoraj ne moremo jemati kot hranilo ampak le kot strukturno izboljšavo substrata.
Ko enkrat dobiš občutek kaj lahko pridobiš z različnimi postopki si lahko namešaš praktično kar rabiš (sadike, lončnice...)
Da bi pa zadevo naredili splošno uporabno jo je treba poenostaviti. Jaz imam z lastnimi substrati dobre izkušnje, vse sadike vsako leto naredim z njimi, vedno dobim lepe in zdrave rastline in tudi lep pridelek. Kompost iz luknje presejan na 0,5 in malo vrtne zemlje prav tako presejane na 0.5. Nimam problemov z izsuševanjem niti s hranili. Letos sem naredil recimo 10 sadik bučk in z njih v juniju in juliju pobral 85 kg zelo okusnih bučk. Jaz sem s takšnim pridelkom zadovoljen. Imel sem v preteklosti okoli 20 lončnic, od rož do sadnih dreves in vse mi je lepo raslo. Potrebno je občasno dodajanje hrane, tako kot pri vseh substratih, jaz sem to počel z organskimi dodatki v obliki raznih gnojevk iz gabeza, kopriv... kasneje pa samo kave z malo komposta, ki je tudi trajnejša in meni še najbolj enostavna oblika dognojevanja.
Prvi dve leti (moji začetki) sem substrate kupoval, potem pa nikoli več in kljub temu dosegam pridelke, ki si zaslužijo fotografiranja. In upam, da mi jih nikoli več ne bo treba...
Več pozornosti pa si zasluži tudi oglje, ki bo v prihodnosti po moje v naših vrtovih imelo vse pomembnejšo vlogo, pa tudi cenovno je vse dostopnejše (govorim o večjih količinah, ne vrečkah). Zelo dobro zadržuje vodo in z njo vse negativno nabite elemente, ki se vežejo na vodo in prav tako zaradi svoje organske sestave vse pozitivno nabite elemente. Pozitivno vpliva na strukturo substrata (mikrobi) in se ne razkraja kot dugi organski dodatki ampak ostane v zemlji.
Pa da prispevek še malo »okrasim« ... včeraj sem iz luknje presejal še okoli 100L substrata in naredil tole fotko, kjer je vidna koncentracija pridnih proizvajalcev črnega zlata...
Objavljeno: To Avg 30, 2016 3:13 pm
Napisal/-a Parangalus
No, tale video (je sicer promo) bo marsikomu zanimiv... Mene kar trga ko tole gledam... takole se grejo Avstrijci, mi pa ... ?
https://www.youtube.com/watch?v=qNGbj3mRVa0
) in gledam te luščince. Sicer so namenjene za v peč, ker menda lepo očistijo dimnik. Kaj pa če si jih prisvojim in jih dam 2 pesti na lonec. Bodo kot mali rezervoarčki vlage 
ali posteljice za črve? 
glava me boli in se mi že malo blede....