Rožnik v Prešnci

[Garden-ja]

Naučili smo se, da obstajamo, ko se rodimo, in da ne obstajamo več, ko umremo. Če pa pogledamo naravo, vidimo, da se nič ne začne in nič ne konča, vse se samo spreminja, pretaka.
Tudi mi, tako kot snežinka, ki pade na dlan, samo spremenimo svojo obliko obstoja. Na dlani se stopi, izpuhti kot vodni hlap, kondenzira v oblak in se v obliki dežne kaplje ali nove snežinke vrne nazaj na našo dlan in nas poboža.

Tako se bomo tudi mi vsi spomnili naše Tanje, ko nam bo podoba v misel priklicala spomin, povezan z njo, skupnimi trenutki, ki so nam pobožali dušo.

Tanja, vedno bom vesela, da sem v tebi nekoč, življenje nazaj, zanetila iskrico, ki je prerasla v ogenj, ki je grel tvojo dušo.

Iskreno sožalje tvojim domačim, če bodo te besede kdaj prišle do njih, in upam, da si sedaj v Rožnem raju!_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

[geisha]

Garden-ja kako lepo si to zapisala.Ti si zanetla iskrico pri Tanji in ona pri meni še kašni sodelavki.Vrtnice so bile najina ljubezen zadnja leta.Žal jo je bolezen ustavila,pri najinih načrtih.

Danes smo se poslovili od nje in verjamem,da smo se ji sodelavke dostojno in s spostovanjem poslovile od nje.Bilo je zelo,zelo težko slovo.Kako jo bom pogrešala.Bile sva dolgoletne sodelavke in velike rožne navdušenke.

Tanja draga jaz vem,da boš tam nekje kamor si odpotovala dobila drugi rožni vrt._________________LP
E.

[Mirosa]

V petek odprem Gartlc in z veseljem ugotovim, da je nekaj novih zapisov - gotovo bom spet prebrala kaj zanimivega o vrtnicah.
Potem pa šok. Ali prav berem? Res, Tanje ni več.
A ostaja mi v spominu sredi svojega čudovitega rožnika. Naj bo med vrtnicami, kjerkoli že je.
Iskreno sožalje družini.