Stran 5 od 31
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 5:41 pm
Napisal/-a ferdo36
Izrezovanje trotovine,mravljična kislina in decembra oksalna kislina,kar zadostuje!
Mimogrede:ali je kdo preizkusil mravljično kislino v prahu?_________________Narava vse povrne!
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 7:26 pm
Napisal/-a doli
Je kaj resnice na tem, da pomaga tudi praprotno seme?
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 7:49 pm
Napisal/-a ferdo36
Še nisem slišal,je pa mnogo vraž,ki ne pomagajo nič ,občutek je pa dober.
Je pa pomembno,da se uporablja registrirane pripravke.Kisline:mravljična,mlečna,oksalna,so organske snovi in v medu ne puščajo nobenih ostankov._________________Narava vse povrne!
Objavljeno: Če Jan 07, 2016 9:38 pm
Napisal/-a metuljc
| doli je napisal/a: |
| Je kaj resnice na tem, da pomaga tudi praprotno seme? |
Glede na to, da ne obstaja, gotovo ne. Praproti imajo le trose (spore), semen pa ne.
Objavljeno: Pe Jan 08, 2016 4:01 am
Napisal/-a doli
To vem Metuljc, napisala sem tako zaradi starih vraž pa zanimalo me je tudi ali se boš oglasila.
Objavljeno: Pe Jan 08, 2016 7:41 am
Napisal/-a metuljc
Lisičjaki, tako kot praproti, sodijo med praprotnice. In spore vsaj enega, kijastega lisičjaka, so uporabljali za posip po ranah, ker očitno delujejo baktericidno (in morda še kako -cidno). Tako da, ne rečem, da bi spore ne mogle delovati. Samo, ne vem, kako bi se jih zadosti nabralo pri praprotih.
Objavljeno: Pe Jan 08, 2016 12:27 pm
Napisal/-a doli
To mi je povedal čebelar, rekel je pravzaprav tako-da so spodnje rjave dele praproti( pod listi ) dali v panje in varoja je bežala. Praprot je tudi radioaktivna.
Objavljeno: Ne Jan 31, 2016 6:32 pm
Napisal/-a crtj
| Kravzlj je napisal/a: |
| Dragi čebelarji iz foruma. S čim vi zatirate varojo? A je že kdo pogruntal kako bolj naravno sredstvo? Lp Luka |
V MS delam z mravljinčno (julij-september) in oksalno (december, kapanje) kislino.
Kakor razumem, bi se bilo zelo dobro naučiti varno delati z oksalno po drugi metodi, s sublimacijo, ker se v tem primeru uporaba lahko v primeru nuje ponovi.
Težko rečem, koliko je pri tem uspeha, ker sem šele v drugem letu.
2014 je bilo glede varoje dokaj grozno, hkrati pa moje povsem zeleno začetniško leto, tako da je bilo zelo slabo. Prek zime 2014/15 sem spravil eno samo družino od 3 (ostali dve sta bili preč že do konca oktobra), ki se je kasneje dobro razvijala, čeprav je imela decembra število varoj daleč preko 500.
Dal sem potem zaradi tega mravljično že aprila 2015, lepo so oddelale akacijo in buče, potem so prelegle matico, zdaj je to še naprej močna družina. Nova šefica je zelo huda 
Vendar - 2015 je bilo na splošno veliko bolj prijazno glede pritiska varoje, tako da je še veliko prezgodaj govoriti, da zdaj pa nekaj znam. Trenutno so vse tri lani zazimljene družine videti solidne.
Je pa to, da v teh toplih-sončnih dneh letijo, kot da je maj, lahko seveda tudi problem, če se lotijo zaleganja in potem naknadno pride spet opazen mraz.Nazadnje urejal/a crtj 31 Jan 2016 17:42; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Ne Jan 31, 2016 6:37 pm
Napisal/-a crtj
| javrgar je napisal/a: |
nekaterim čebelarjem ptičje krmilnice niso najbolj všeč, češ da jim ptiči žrejo čebele.
Pod ptičjo krmilnico sem dal odpadna (gnila ali kako drugače poškodovana) jabolka in na vsaki gnili, ki so jo ptiči že nakljuvali, je vsaj ena čebela; zgleda, da tako pridejo do sladkorja. Zato sem jim zraven dal tudi posodo z vodo.
Nad jabolkami pa ptiči, predvsem sinice, kljuvajo sončnice in loj in jih čebele spodaj ne bi mogle manj zanimati. Mogoče je loj tako nasiten in priročen (ni ga treba loviti), da jih zato čebele ne zanimajo. |
Pri nas sta leska in gaber, ki tvorita zavetrje okoli panjev, preraščena s šipkom. Plodovi pozimi ostanejo na vejah. Ptice imajo s tem velik žur (se vidi po razkošju drekcev na najbolj prometnih lokacijah .
Skrbelo me je, da bi posegle tudi po čebelah (5-7 m stran), vendar še nisem opazil, da bi kaj hodile blizu. glavni letalski koridor čebel pa tudi ni v tisto smer, kjer se družijo ptice.
Objavljeno: Ne Jan 31, 2016 6:47 pm
Napisal/-a crtj
| javrgar je napisal/a: |
| zanimivo "protistališče" domnevno Einsteinovi teoriji o tem, da bomo pomrli od lakote ko čebel ne bo več |
Ja, razne sorte divjih čebel in kompanija so zelo pomembni.
"Wild bees and other insects twice as effective as honeybees in producing seeds and fruit on crops" - http://www.theguardian.com/environment/2013/feb/28/wild-bees-pollinators-crop-yields
"Just 2% of wild bee species pollinate at least 80% of crops" - http://mashable.com/2015/06/16/minority-bees-pollinating-conservation/#4lw.GDMHrEq1
Tako da v vsakem primeru je smiselno urejati prostor tako, da je prijetno življenjsko okolje in hrana za vse opraševalce.