Dimenzije hotela so: širina 60, globina 20, višina stranice 60, višina slemena 100 in širina strehe 50 cm.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Moj skalnjak, ženine rože in vse kar leta in lazi naokoli
-
stara postaja
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Spet bom požela val negodovanja, pa vseeno moram povedati:
Kaj za vraga je treba teh "hotelov" v naravnem okolju? Kako pa so vrste preživele do današnjih dni brez teh skropucal, ki so postala tako modna?
Razumem, da so morda dobrodošli v urbanem okolju, kjer je manj naravnih zatočišč za živalce. Na podeželju jih je v izobilju, če le nismo preveč bolestno pedantni in je vse znotraj naše ograje zglancano do onemoglosti.
Živalim zadostuje kup vejevja v kakem mirnem kotu,, kamnov, odmrli deli rastlin, ki jih pustimo jeseni do naslednje vegetacije.
Vam povem primer: soseda ima ribnik, iz betona, obrobljen s pobeljenimi (halo) prodniki, vsako leto ga očistijo, zdrgnejo beton do čistega...skratka sterilno, a poleti vseeno sluzasto od alg.
Moja mlaka je zaraščena, polna žab, poleti kačjih pastirjev, ptiči se odžejajo, martinček se sonči na skalah ob robu.Razen žabjega mresta spomladi, je voda čista, brez kakršnih koli pripomočkov.
Pred nedavnim me pokliče vnuk in pravi, da imam želvo. Nejeverno se približam: na kamnu, ki moli iz vode, je stala pisana stvar, z iztegnjenim vratom in dvignjeno in iztegnjeno eno nogo. Kot baletka. Pa pravi vnuk, eh, plastična je. Že sem se vmislih hudovala, kako se delajo norca iz mene, tedaj pa stvar bliskovito šine v vodo.
Izkazalo se je, da je (kupljena) želva sosedina, da jo pogreša že od jeseni. Ne vem, kako je prehodila nekaj deset metrov, da je ni nihče opazil v njeni kričeči opravi ali jo povozil avto. Prišla je prezimit v njej bolj prijazno okolje. Zdaj so jo vrnili v njej namenjeno, urejeno in čisto bivališče. Na srečo, saj ne vem, kaj bi z njo. Kako našo domačo bi že imela, morda pa najde kdaj pot v mojo divjino.
Če sem koga prizadela, se opravičujem, prepričana pa sem, da imam prav. Lep prvomajski dan šenaprej!_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Kaj za vraga je treba teh "hotelov" v naravnem okolju? Kako pa so vrste preživele do današnjih dni brez teh skropucal, ki so postala tako modna?
Razumem, da so morda dobrodošli v urbanem okolju, kjer je manj naravnih zatočišč za živalce. Na podeželju jih je v izobilju, če le nismo preveč bolestno pedantni in je vse znotraj naše ograje zglancano do onemoglosti.
Živalim zadostuje kup vejevja v kakem mirnem kotu,, kamnov, odmrli deli rastlin, ki jih pustimo jeseni do naslednje vegetacije.
Vam povem primer: soseda ima ribnik, iz betona, obrobljen s pobeljenimi (halo) prodniki, vsako leto ga očistijo, zdrgnejo beton do čistega...skratka sterilno, a poleti vseeno sluzasto od alg.
Moja mlaka je zaraščena, polna žab, poleti kačjih pastirjev, ptiči se odžejajo, martinček se sonči na skalah ob robu.Razen žabjega mresta spomladi, je voda čista, brez kakršnih koli pripomočkov.
Pred nedavnim me pokliče vnuk in pravi, da imam želvo. Nejeverno se približam: na kamnu, ki moli iz vode, je stala pisana stvar, z iztegnjenim vratom in dvignjeno in iztegnjeno eno nogo. Kot baletka. Pa pravi vnuk, eh, plastična je. Že sem se vmislih hudovala, kako se delajo norca iz mene, tedaj pa stvar bliskovito šine v vodo.
Izkazalo se je, da je (kupljena) želva sosedina, da jo pogreša že od jeseni. Ne vem, kako je prehodila nekaj deset metrov, da je ni nihče opazil v njeni kričeči opravi ali jo povozil avto. Prišla je prezimit v njej bolj prijazno okolje. Zdaj so jo vrnili v njej namenjeno, urejeno in čisto bivališče. Na srečo, saj ne vem, kaj bi z njo. Kako našo domačo bi že imela, morda pa najde kdaj pot v mojo divjino.
Če sem koga prizadela, se opravičujem, prepričana pa sem, da imam prav. Lep prvomajski dan šenaprej!_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Stara postaja, podpis!
Čeprav verjamem, da hotelčkov za insekte ljubitelji ne postavljajo, ker bi menili, da so nujni za insekte, ampak zaradi svojega veselja. Bolj je tudi mene zmotilo vijačenje hotelčka v živo drevo. Pa verjamem, da bo drevo preživelo, ampak mi to kljub vsemu ni blizu. Tudi ko privežemo kako vejo sadnega drevja, pod vrvico damo kos itisona, da se vrvica ne zažira v drevo.
Sva imela z mojim pravkar eno debato o zglancanosti. Že nekaj let je prekle postavil tako, da jih je zapičil zelo globoko, potem pa ob strani še utrdil s kamenji. Seveda, prekle so stale, kot postavljene z vodno tehtnico. Naravnost, nič malo ven, malo noter. Moje so že zdaj takoj videti, kot da bi jih že parkrat dobila burja. Ampak med okopavanjem fižola mi pa tisti njegovi kamni ne bodo kravžljali živcev. To, da s konca vrste vidim vsako preklo posebej, ne samo ene, kot kadar jih je postavil moj dragi, pa mene ne moti niti majčkeno. Različne poglede imamo pač na svojo okolico.
Čeprav verjamem, da hotelčkov za insekte ljubitelji ne postavljajo, ker bi menili, da so nujni za insekte, ampak zaradi svojega veselja. Bolj je tudi mene zmotilo vijačenje hotelčka v živo drevo. Pa verjamem, da bo drevo preživelo, ampak mi to kljub vsemu ni blizu. Tudi ko privežemo kako vejo sadnega drevja, pod vrvico damo kos itisona, da se vrvica ne zažira v drevo.
Sva imela z mojim pravkar eno debato o zglancanosti. Že nekaj let je prekle postavil tako, da jih je zapičil zelo globoko, potem pa ob strani še utrdil s kamenji. Seveda, prekle so stale, kot postavljene z vodno tehtnico. Naravnost, nič malo ven, malo noter. Moje so že zdaj takoj videti, kot da bi jih že parkrat dobila burja. Ampak med okopavanjem fižola mi pa tisti njegovi kamni ne bodo kravžljali živcev. To, da s konca vrste vidim vsako preklo posebej, ne samo ene, kot kadar jih je postavil moj dragi, pa mene ne moti niti majčkeno. Različne poglede imamo pač na svojo okolico.
Stara postaja, verjetno tudi ptičje krmilnice ne postaviš, ali obesiš pozimi, ker kazi naravno okolje?
Glede dveh vijakov v smreki pa tole: ko grem v hribe, je ogromno smerokazov ravno tako pribitih, ali privijačrnih na drevesa, pa še nisem nikjer zasledil, da bi se kdo zgražal zaradi tega. Vijak je v deblu, drevo raste naprej, zaradi tega se ne bo posušilo. Verjemi.
lp
Robert
Glede dveh vijakov v smreki pa tole: ko grem v hribe, je ogromno smerokazov ravno tako pribitih, ali privijačrnih na drevesa, pa še nisem nikjer zasledil, da bi se kdo zgražal zaradi tega. Vijak je v deblu, drevo raste naprej, zaradi tega se ne bo posušilo. Verjemi.
lp
Robert
Stara postaja,se popolnoma strinjam s tabo.Navadno pa se tam zaredi vsa druga golazen,kot pa tisto čemur je namenjeno.Meni osebno je veliko bolj všeč,naravno,kot umetno.
Glede smerokazov po hribih,pa veliko lažje je smerokaz privijačit v drevo,kot narediti luknjo in ga postavit.A žal tako ne varujemo svoje narave,ki je za moj okus,nekaj posebnega v svetu.To kar premoremo mi od morja,hribov,gor,do ravnin in vodotokov,ne premore skoraj nihče na svetu.In to bi morali čuvati bolj,ne pa z tem delati tako mačehovsko.Pa brez zamere,to je moje mišljenje.
Glede smerokazov po hribih,pa veliko lažje je smerokaz privijačit v drevo,kot narediti luknjo in ga postavit.A žal tako ne varujemo svoje narave,ki je za moj okus,nekaj posebnega v svetu.To kar premoremo mi od morja,hribov,gor,do ravnin in vodotokov,ne premore skoraj nihče na svetu.In to bi morali čuvati bolj,ne pa z tem delati tako mačehovsko.Pa brez zamere,to je moje mišljenje.
| robert je napisal/a: |
| ... Glede smerokazov po hribih,pa veliko lažje je smerokaz privijačit v drevo,kot narediti luknjo in ga postavit..... |
Tudi jaz imam okoli smreke samo skalo in nekaj malega prsti nad njo.
Lažje mi je bilo vse skupaj privijačiti na drevo, kot vrtati v skalo.
| robert je napisal/a: |
| ...Navadno pa se tam zaredi vsa druga golazen,kot pa tisto čemur je namenjeno. |
Kaj pa je pravzaprav "golazen"? Niso tudi to žuželke? Se pravi, da med njimi delaš razliko?
Jaz bi rekla, da tako, kot delamo razliko med rastlinami - ene so zaželene in jih gojimo, da čim bolje uspevajo, druge so nam nezaželene in jih oviramo in odstranjujemo - delamo razliko tudi pri žuželkah in vseh živalih._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
-
Sanjarka Ana
- Prispevkov: 1193
- Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am
Jaz sem preprosto prevzeta. Čudovito!!!
Tudi hotel. Res je kot ste nekateri zapisali. A jaz to bolj gledam kot ... v vsaki "drobni pikici, detajlu" je skrito aktivno sobivanje človeka z naravo. Ljudje se namreč hranimo tudi s takšnimi stvarmi, da ob tem rastemo. Saj to vendar niso nekakšni kruti posegi v naravne cikle, pač pa samo nekakšno pot po kateri lahko družno stopamo. In mislim, da povsem z mirno vestjo.
Tudi hotel. Res je kot ste nekateri zapisali. A jaz to bolj gledam kot ... v vsaki "drobni pikici, detajlu" je skrito aktivno sobivanje človeka z naravo. Ljudje se namreč hranimo tudi s takšnimi stvarmi, da ob tem rastemo. Saj to vendar niso nekakšni kruti posegi v naravne cikle, pač pa samo nekakšno pot po kateri lahko družno stopamo. In mislim, da povsem z mirno vestjo.