Stran 5 od 13
Objavljeno: Po Nov 10, 2014 1:15 pm
Napisal/-a brbr
Kapa dol pred vsemi, ki se trudite v tej temi.
Imam eno vprašanje/pomislek glede najboljšega termina za nabiranje materiala za izdelavo "zvarkov". Kaj ne bi bilo najbolje, da se posamezne rastline nabirajo takrat, ko imajo v posameznih delih največ koristnih snovi (tako kot zelišča)?
Jesenski in zimski čas je obdobje zemeljskega vdiha, ko so energije usmerjene na področje korenin, zato je mogoče zdaj še čas za pripravo preparatov iz koreninskih delov rastlin. Nasprotno pa sta pomlad in poletje čas zemeljskega izdiha, ko so vse energije usmerjene v nadzemene dele rastlin. Takrat bo čas za nabiranje listov, cvetov.
Tako se bom spomladi pridružila vašemu krožku in se preizkusila v izdelavi kakšnega preparata. Do takrat bom morala pa še kaj prečitati na to in še na kakšno temo._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Po Nov 10, 2014 1:44 pm
Napisal/-a zuf
brbr, se strinjam s tabo.
Itak se povečini za uporabo pripravkov začne čas takrat, ko so na voljo sveže rastline s svežimi pomladnimi močmi, od gabeza do koprive in dalje.
Jaz bom tudi spomaldi delal FPJ pripravke in jih nato uporabil skozi sezono.
Objavljeno: Po Nov 10, 2014 3:03 pm
Napisal/-a figula
Pomisleki so čisto na mestu in se strinjam, da je potrebno zelišča nabirati takrat, ko imajo največjo moč.
Je pa tako, da pri pripravi tehle zvarkov za rastline ne iščemo vedno istih učinkovanj kot za ljudi. Lahko izberemo rastlino npr. papeževo svečo, ki ljudem blaži kašelj, za potrebe rastlinskega zvarka pa nam je všeč njena mogočna rast, relativna odpornost na žužke, na njenih listih je pričakovati veliko mineralov iz globin, ....
Lahko izberemo rastline, ki sploh niso zdravilne, imajo pa lastnosti, ki bi koristile našim posevkom. Tako da izbira ni čisto, čisto ista in nam sama zdravilnost ni toliko pomembna. Tudi sedaj se še najdejo rastline, ki nudijo svoje dobrine:
- rastline, ki najdlje ostanejo zelene in ki najprej ozelenijo - so recimo najbolj odporne na mraz in njihovi MO/encimi/hormoni .... so nam že povšeči za nabrat in kultivirat. Še imajo energijo, čeprav se večji del narave odpravlja počivat 
.
Obstaja tudi recept za izdelavo pripravka iz korenin, lubja in semen (semena vsebujejo največ dobrot), ga bom skušala čimprej prevest (sem že obljubila pa se kar ne spravim zraven 
).
Tudi pripravek za tretma semen pred sejanjem je sestavljen iz zvarkov korenin in lubja z vsemi dodatki: FPJ, FFJ, CaP …
Sprehod po naravi je lahko zato tudi priložnost, da se nabere kakšen želod (hrast že sodi v kategorijo mogočnih rastlin, da ne rečem spet starodavnih 
).
Objavljeno: Po Nov 10, 2014 7:45 pm
Napisal/-a figula
Kdor želi s pripravki dobiti kak poseben element, imam tukaj www, kjer se na računalnik prenese excel datoteka (spet angleščina ), kjer je na več listih natančno napisano katere rastline imajo kaj v sebi in celo v katerem svojem delu to skrivajo; list, steblo, cela rastlina, sadež, .....
(moj antivirus ni zaznal virusov, sklepam, da bo dokument tudi vam varen)
Dokument je bil izdelan s pomočjo podatkov na:
http://www.ars-grin.gov/duke/
http://www.herballegacy.com/Single_Herbs.html
Na prvem listu je povzetek zmagovalcev z najvišjimi vrednostmi. Naš predragi gabez (Comfrey) je videti hranilno bolj reven 
, so pa bogato visoko kopriva (Stinging Nettle), regrat (Dandelion), divji pelin (Mugwort), drobnjaki (Chives) in moja ljuba kurja črevca (Chickweed) .
In vendar lahko na linkih, ki jih ponuja stran herballegacy, preberemo, da gabez kljub slabi poziciji v navedenem dokumentu nudi presenetljivo veliko kot hrana ljudem in rastlinam.
Tako da je vse skupaj eno cik-cakanje 
med tem kar najde mikroskop in med tem, kar pravi ljudsko izročilo in kar nam pokažejo lastni testi in experimenti.
(metuljc, te znanstvene raziskave so zate 
)
Objavljeno: Po Nov 10, 2014 8:06 pm
Napisal/-a metuljc
Mikroskop ne najde nič od opisanega, vse je submikroskopsko, če odštejem tunelske mikroskope, ki pa se ne valjajo ravno v vsakem laboratoriju. 
Nazadnje urejal/a metuljc 10 Nov 2014 21:16; skupaj popravljeno 1 krat
Objavljeno: Po Nov 10, 2014 8:44 pm
Napisal/-a zuf
metuljc, vedno znova me nasmejiš in očaraš z svojimi ostrimi očesi!
Objavljeno: Po Nov 10, 2014 9:20 pm
Napisal/-a brbr
S svojim pisanjem sem samo želela povedati, da se vsebnosti posameznih snovi v eni in isti rastlini spreminjajo glede na letni čas, vreme, pozicijo planetov, čas dneva,...
Tako recimo pravijo, da njivska preslica vsebuje največ kremena v avgustu. Zato jo nabiramo v avgustu, na dan za plod, če se le da, ko je sonce pred ozvezdjem Leva.
Hrastovo lubje (za pripravo hrastovega praparata - eden od petih preparatov, ki se dodajajo kompostu) pa biodinamiki nabirajo v septembru, na dan za korenino.
Tako verjetno velja za vsako rastlino. Vedeti moramo, kaj od nje želimo in kdaj nam to lahko v kar največji meri ponudi._________________naredimo svet lepši
Objavljeno: Po Nov 10, 2014 9:47 pm
Napisal/-a figula
brbr, saj se povsem strinjam in sem samo razširila še za kakšne druge radovedneže in jih želela opogumiti, da je včasih dovolj začeti, čeprav okoliščine niso idealne ....