Sanjarka Ana - Sprehajanja
-
- Prispevkov: 1193
- Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am
Ja res je ... kar se hčera tiče. Ena že izšolana (vendar kasnejši študij povsem kontra smer), druga se šola. Čista začetnica (prvi letnik). Vendar v cvetličarstvo nista zašli toliko zaradi rožic samih, kod dejstva, da sta po meni podedovali občutek ustvarjanja z rokami, hitre vizuelne predstavljivosti in pa malček drznosti. Sama namreč že preko 20 let ustvarjam z rokami (večina na osnovi papirja, tudi nakit za lastne potrebe, razne mase in podobno). Včasih v šali pravim, da večino svojega življenja živim s papirjem in od njega "živim". Pravzaprav bi njuno področje bolj označila za aranžerskega kot pa cvetličarskega.
Nerada ju pač omenjam zaradi dveh razlogov: 1. ker ju še vedno "nesem" v večini iz njunega foha ter to težko razumem in 2. ker so pri nas rastoče rastlinice namenjene tudi aranžiranju, ko so še v vsej svoji lepoti, pa to ni vsakomur povšeči. Ampak jaz sem preprostega in kratkega razmišljanja. Če iz zemlje vzamem krompir, si naberem paradižnikov ali česa drugega ...... zakaj ne bi odtrgala rož? Nekaj jih celo nasadim zgolj s tem namenom. Kot vse ostalo kar pač potrebujemo.
Moram pa (pač mama) izpostavit najmlajšo, začetnico. Vsa ta zemeljska dela (od spreminjanja obstoječe trate v takšen ali drugačen nasadek sivke) ... povsod je bila glavni akter in niti ene sivke ni izpustila. Skupno na različnih lokacijah že zaokroženo 400.
Tisto o norosti pa .... Meni je v nje objemu dobro. Takrat čutim, da živim. In strinjam se: (po mojih besedah) pač izkušnja in spet nova in nova. Včasih sladka, drugič s priokusom grenčine, ki ti hoče kar obrniti želodec ali nekaj tam v njegovem predelu. Pri vsem tem mi je najbolj všeč, da sam nosiš posledice svojih takšnih ali drugačnih "neumnosti". Prav nikogar ni, ki bi ga lahko krivil.
Hvala za "popotnico" glede Phlox-a.
Za konec pa: vsakega posameznika ženejo samo njemu lastni vzgibi, potrebe po zadovoljevanju takšnih ali drugačnih potreb ali pa včasih tudi tako močne nuje, da te kar nosi. In dokler v svojem lastnem početju zmoremo biti strpni do vseh drugih (ki jih prav tako nekaj žene, nekaj samo njihovega, nosi po poteh življenja) je vse OK. Žal na tem področju (rastlinskega kraljestva) opažam stvari/premike, ki mi pač niso všeč, niso v moji logiki.
Nerada ju pač omenjam zaradi dveh razlogov: 1. ker ju še vedno "nesem" v večini iz njunega foha ter to težko razumem in 2. ker so pri nas rastoče rastlinice namenjene tudi aranžiranju, ko so še v vsej svoji lepoti, pa to ni vsakomur povšeči. Ampak jaz sem preprostega in kratkega razmišljanja. Če iz zemlje vzamem krompir, si naberem paradižnikov ali česa drugega ...... zakaj ne bi odtrgala rož? Nekaj jih celo nasadim zgolj s tem namenom. Kot vse ostalo kar pač potrebujemo.
Moram pa (pač mama) izpostavit najmlajšo, začetnico. Vsa ta zemeljska dela (od spreminjanja obstoječe trate v takšen ali drugačen nasadek sivke) ... povsod je bila glavni akter in niti ene sivke ni izpustila. Skupno na različnih lokacijah že zaokroženo 400.
Tisto o norosti pa .... Meni je v nje objemu dobro. Takrat čutim, da živim. In strinjam se: (po mojih besedah) pač izkušnja in spet nova in nova. Včasih sladka, drugič s priokusom grenčine, ki ti hoče kar obrniti želodec ali nekaj tam v njegovem predelu. Pri vsem tem mi je najbolj všeč, da sam nosiš posledice svojih takšnih ali drugačnih "neumnosti". Prav nikogar ni, ki bi ga lahko krivil.
Hvala za "popotnico" glede Phlox-a.
Za konec pa: vsakega posameznika ženejo samo njemu lastni vzgibi, potrebe po zadovoljevanju takšnih ali drugačnih potreb ali pa včasih tudi tako močne nuje, da te kar nosi. In dokler v svojem lastnem početju zmoremo biti strpni do vseh drugih (ki jih prav tako nekaj žene, nekaj samo njihovega, nosi po poteh življenja) je vse OK. Žal na tem področju (rastlinskega kraljestva) opažam stvari/premike, ki mi pač niso všeč, niso v moji logiki.
-
- Prispevkov: 1193
- Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am
V današen deževen dan en mini zeliščni nasadek, ki sva ga s hčero pripravili za rojstno dnevno darilo nekomu iz bloka. Nekaj ukoreninjenih začimbnic je posajenih, nekaj semen pa klije v majhnih praznih žepkih. Oba hrastova lista pa sta zgolj za trenutno zapolnitev praznine. Še čaka pri nas na terasi do praznovanja.
limonski timijan, pehtran, meta, melisa, marajon, peteršilj, drobnjak, bazilika, šetraj, koper, origano ... katere tri reči pa sva posejali, sem pa pozabila
limonski timijan, pehtran, meta, melisa, marajon, peteršilj, drobnjak, bazilika, šetraj, koper, origano ... katere tri reči pa sva posejali, sem pa pozabila
- Lpmami
- Prispevkov: 8507
- Pridružen: Sr Jul 17, 2013 2:00 am
- Kraj: Povlje (pod Storžičem), 620 mnm
- Kontakt:
-
- Prispevkov: 1193
- Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am
-
- Prispevkov: 1193
- Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am
- Lpmami
- Prispevkov: 8507
- Pridružen: Sr Jul 17, 2013 2:00 am
- Kraj: Povlje (pod Storžičem), 620 mnm
- Kontakt:
-
- Prispevkov: 1193
- Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am
- Lpmami
- Prispevkov: 8507
- Pridružen: Sr Jul 17, 2013 2:00 am
- Kraj: Povlje (pod Storžičem), 620 mnm
- Kontakt:
-
- Prispevkov: 1193
- Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am
Kako ima ta moj naslov čisto pravo "težo". Kar naprej se sprehajam sem ter tja, se lovim in premišljujem kaj za vraga sem še zgrešila. Tista moja tukajšnja zadnja objava ... je situacija takšna, da so sivke ob poti porezane (so šle v predelavo) in sem tudi solze spustila.
Drugače pa .... letam, se sprehajam. Od sivk v Kranju do Pisane Lune, kjer je vojno stanje. Ne vem koliko časa bo to vojno stanje še trajalo. Vsak dan se pokaže kaj novega, nepredvidenega. Danes mi malo pomagajo nežne dežne kaplje pri zalivanju. Ni mačji kašelj zaliti, pregledati .... preko 300 rastlin, ki ležijo na trati (večina njih, nekaj pa jih je posajenih začasno kar v moj vrt, zaradi česar je tudi nekaj zelenjave šlo ven malček predčasno). Poleg tega še zaliti vse moje po koritih in 101 potaknjenec (tukaj meni ljubi timijani, različni). Danes sem eno ozgo gredico oplela in pripravila za sajenje potaknjencev. Ampak jutri.
Potem pa še vse polno papirne vojne. Običajno tik pred zdajci in nemalokrat s kakimi tako čudnimi željami, da mi ideja sploh noče "skočit v glavo". Ampak hvala bogu se je vse nekako izšlo tako, da je prav. Ni pa fajn se z vsemi črnimi prsti in nohti preselit k običajno belim papirjem kot osnova. Bolj ko drgneš, še vedno rada ostane kje kaka sled, ki si jo spregledal. In potem: jovo na novo.
Danes sem dan v vmesnih elementih izkoristila tudi za kuhinjo. Sladko in ostalo. Še dobro za ta napad. Kajti ko ti hišo poleg že utečenih članov okupira še skupina najstnic med 14-16 let ...... je to rop stoletja. Kako se najdejo na kupu same take, ki bi samo jedle in jedle in jim nikoli ni dosti? Pa vse suho ko prekle. Pice so izginile za tren oka, jih tudi fotoaparat ni uspel ujeti, sladko je bilo povsod, za večerjo pa dekliška naloga "izpraznimo hladilnik". Ampak jih je prav luštno pogledat, ko tako rade jedo. Nobenih prehranjevalnih težav nimajo. Sem še sproti hodila v korito trgat češnjevec. Niti enega samega malo zardelega ni več nikjer. In spet nekaj zeliščne soli, ki je odšla na staranje. Tam nekje v začetku decembra bom potem naredila nekakšne solne mešanice (po mojem občutku in okusu), ki bodo služila za božina darilca.
Drugače pa .... letam, se sprehajam. Od sivk v Kranju do Pisane Lune, kjer je vojno stanje. Ne vem koliko časa bo to vojno stanje še trajalo. Vsak dan se pokaže kaj novega, nepredvidenega. Danes mi malo pomagajo nežne dežne kaplje pri zalivanju. Ni mačji kašelj zaliti, pregledati .... preko 300 rastlin, ki ležijo na trati (večina njih, nekaj pa jih je posajenih začasno kar v moj vrt, zaradi česar je tudi nekaj zelenjave šlo ven malček predčasno). Poleg tega še zaliti vse moje po koritih in 101 potaknjenec (tukaj meni ljubi timijani, različni). Danes sem eno ozgo gredico oplela in pripravila za sajenje potaknjencev. Ampak jutri.
Potem pa še vse polno papirne vojne. Običajno tik pred zdajci in nemalokrat s kakimi tako čudnimi željami, da mi ideja sploh noče "skočit v glavo". Ampak hvala bogu se je vse nekako izšlo tako, da je prav. Ni pa fajn se z vsemi črnimi prsti in nohti preselit k običajno belim papirjem kot osnova. Bolj ko drgneš, še vedno rada ostane kje kaka sled, ki si jo spregledal. In potem: jovo na novo.
Danes sem dan v vmesnih elementih izkoristila tudi za kuhinjo. Sladko in ostalo. Še dobro za ta napad. Kajti ko ti hišo poleg že utečenih članov okupira še skupina najstnic med 14-16 let ...... je to rop stoletja. Kako se najdejo na kupu same take, ki bi samo jedle in jedle in jim nikoli ni dosti? Pa vse suho ko prekle. Pice so izginile za tren oka, jih tudi fotoaparat ni uspel ujeti, sladko je bilo povsod, za večerjo pa dekliška naloga "izpraznimo hladilnik". Ampak jih je prav luštno pogledat, ko tako rade jedo. Nobenih prehranjevalnih težav nimajo. Sem še sproti hodila v korito trgat češnjevec. Niti enega samega malo zardelega ni več nikjer. In spet nekaj zeliščne soli, ki je odšla na staranje. Tam nekje v začetku decembra bom potem naredila nekakšne solne mešanice (po mojem občutku in okusu), ki bodo služila za božina darilca.