Objavljeno: Po Maj 04, 2015 6:24 pm
Ja res je ... kar se hčera tiče. Ena že izšolana (vendar kasnejši študij povsem kontra smer), druga se šola. Čista začetnica (prvi letnik). Vendar v cvetličarstvo nista zašli toliko zaradi rožic samih, kod dejstva, da sta po meni podedovali občutek ustvarjanja z rokami, hitre vizuelne predstavljivosti in pa malček drznosti. Sama namreč že preko 20 let ustvarjam z rokami (večina na osnovi papirja, tudi nakit za lastne potrebe, razne mase in podobno). Včasih v šali pravim, da večino svojega življenja živim s papirjem in od njega "živim". Pravzaprav bi njuno področje bolj označila za aranžerskega kot pa cvetličarskega.
Nerada ju pač omenjam zaradi dveh razlogov: 1. ker ju še vedno "nesem" v večini iz njunega foha ter to težko razumem in 2. ker so pri nas rastoče rastlinice namenjene tudi aranžiranju, ko so še v vsej svoji lepoti, pa to ni vsakomur povšeči. Ampak jaz sem preprostega in kratkega razmišljanja. Če iz zemlje vzamem krompir, si naberem paradižnikov ali česa drugega ...... zakaj ne bi odtrgala rož? Nekaj jih celo nasadim zgolj s tem namenom. Kot vse ostalo kar pač potrebujemo.
Moram pa (pač mama) izpostavit najmlajšo, začetnico. Vsa ta zemeljska dela (od spreminjanja obstoječe trate v takšen ali drugačen nasadek sivke) ... povsod je bila glavni akter in niti ene sivke ni izpustila. Skupno na različnih lokacijah že zaokroženo 400.
Tisto o norosti pa .... Meni je v nje objemu dobro. Takrat čutim, da živim. In strinjam se: (po mojih besedah) pač izkušnja in spet nova in nova. Včasih sladka, drugič s priokusom grenčine, ki ti hoče kar obrniti želodec ali nekaj tam v njegovem predelu. Pri vsem tem mi je najbolj všeč, da sam nosiš posledice svojih takšnih ali drugačnih "neumnosti". Prav nikogar ni, ki bi ga lahko krivil.
Hvala za "popotnico" glede Phlox-a.
Za konec pa: vsakega posameznika ženejo samo njemu lastni vzgibi, potrebe po zadovoljevanju takšnih ali drugačnih potreb ali pa včasih tudi tako močne nuje, da te kar nosi. In dokler v svojem lastnem početju zmoremo biti strpni do vseh drugih (ki jih prav tako nekaj žene, nekaj samo njihovega, nosi po poteh življenja) je vse OK. Žal na tem področju (rastlinskega kraljestva) opažam stvari/premike, ki mi pač niso všeč, niso v moji logiki.
Nerada ju pač omenjam zaradi dveh razlogov: 1. ker ju še vedno "nesem" v večini iz njunega foha ter to težko razumem in 2. ker so pri nas rastoče rastlinice namenjene tudi aranžiranju, ko so še v vsej svoji lepoti, pa to ni vsakomur povšeči. Ampak jaz sem preprostega in kratkega razmišljanja. Če iz zemlje vzamem krompir, si naberem paradižnikov ali česa drugega ...... zakaj ne bi odtrgala rož? Nekaj jih celo nasadim zgolj s tem namenom. Kot vse ostalo kar pač potrebujemo.
Moram pa (pač mama) izpostavit najmlajšo, začetnico. Vsa ta zemeljska dela (od spreminjanja obstoječe trate v takšen ali drugačen nasadek sivke) ... povsod je bila glavni akter in niti ene sivke ni izpustila. Skupno na različnih lokacijah že zaokroženo 400.
Tisto o norosti pa .... Meni je v nje objemu dobro. Takrat čutim, da živim. In strinjam se: (po mojih besedah) pač izkušnja in spet nova in nova. Včasih sladka, drugič s priokusom grenčine, ki ti hoče kar obrniti želodec ali nekaj tam v njegovem predelu. Pri vsem tem mi je najbolj všeč, da sam nosiš posledice svojih takšnih ali drugačnih "neumnosti". Prav nikogar ni, ki bi ga lahko krivil.
Hvala za "popotnico" glede Phlox-a.
Za konec pa: vsakega posameznika ženejo samo njemu lastni vzgibi, potrebe po zadovoljevanju takšnih ali drugačnih potreb ali pa včasih tudi tako močne nuje, da te kar nosi. In dokler v svojem lastnem početju zmoremo biti strpni do vseh drugih (ki jih prav tako nekaj žene, nekaj samo njihovega, nosi po poteh življenja) je vse OK. Žal na tem področju (rastlinskega kraljestva) opažam stvari/premike, ki mi pač niso všeč, niso v moji logiki.