Hvala obema, ne vem zakaj ne najdem časa za za proučitev te EM tehnologije ... . Pa izgleda da je ena redkih "novosti" ki je res zelo učinkovita - za razliko od množice izboljšav, preparatov, materialov, zdravil, ki bolj kot ne učinkujejo v zelo majhnih procentih .
Prvotna zastirka je na tej gredi že zdavnaj postala kompost, zato sem preostanek radiča zastrl z mešanico listavke in komposta (odlična kombinacija). V nadaljevanju grede raste mešanica radiča, kurjiv črevc in motovilca. Odlična jedača in zastirka hkrati.
Meni je zastirka sicer všeč, vendar nekako ne gre skupaj s tisto drugo teorijo (no, prakso naših mam), da je treba rastline okopati, saj s tem preprečiš izhlapevanje vlage in prst prezračiš.
Letos sem z zmulčano travo (sem jo prej napol posušila, da se ni zlepila skupaj) zastrla čebulo. Pa je kar nekaj hirala ... Par dni nazaj sem jo kljub zastirki okopala, pa je vidno zrasla.
Saj pravim, nisem dovolj pametna.
Odvisno je, kakšna je bila zemlja predno si dala zastirko okoli čebule, mogoče ni bila v dobrem stanju. Da odgovorim na tvoje prvotno vprašanje. Zastirka ima enako vlogo kot okopavanje, le da ima zastirka dodatne prednosti: - zadrževanje vlage - prst OSTAJA rahla (prekopana prst, nadalje ustrezno negovana z zastirko ne bo nikoli postala zbita in skorjasta, zato je zastirka odlično orodje za tiste, ki ne prekopavamo) - ustvarja se humus - tla so zaščitena pred dežjem, soncem, vetrom; trije dejavniki, ki povzročajo škodo tlem, če so nezaščitena - manj plevela z uporabo ustrezne zastirke
Moja najljubša zastirka je z lanskim listjem zagotovo postala listavka. Slame ne maram, razen če ni drugega. Skozi sezono od maja do septembra najraje uporabljam travnati in tratni odkos; odlično poskrbita za razmerje bakterij in gli, saj listvaka dominira od septembra do aprila.
Hm, glavni razlog je ta, da jo moram kupiti, če jo hočem redno uporabljati. Nič nimam proti domači slami iz domače njive ali vrta, a tiste hitro zmanjka. Bolj zaradi tega torej, njene lastnosti so super, sploh, če se meša z drugimi zastirkami! Bom popravil zgornjo izjavo in rekel, da ne maram monokulture slamnate zastirke na dolgi rok. ;)
Plitvo prerahljam ,posejem solato zalijem in prekrijem na rahlo toliko da se ne vidi zemlja ne preveč debelo,dnevno spremljam vlažnost ob potrebi zalijem vzklije čez par dni,avgusta je motovilec brez problema zrastel tako da je bil septembra že lep,kar je ostalo je pa tako zdaj orjaški da ga je treba rezat
Par dni nazaj sem v rastlinjaku tako posejal ovired in sem gledal da že kali sploh ko so take temparature.
Manjša gredica motovilca zraven rukole sejan konec Oktobra
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
Meni je pa pri slami (tej, ki smo jo letos kupili) zoprno to, da je polna semenja. To kar kali in raste!!
Sicer je pa zastirka ena sama velika prednost, kar sem uspela v pretekli sezoni ugotoviti - vendar se je pri meni slabo izkazala glede mravelj. naša njiva jih je polna in potem si kar gradijo gnezda po gredicah, sploh pod zastirko. Ampak ne vem, če se bom zastirki letos odrekla zaradi njih, čeprav sem poleti hotela tako skleniti za prihodnjo sezono. Pazila bom le, da trava, ki jo bom uporabila za zastirko, ne bo že semenila.
Jaz zastirko s slamo uporabljam že od samih začetkov samostojnega vrta, to je cca 3 leta;) ko je tudi z njeno pomočjo iz travnika zrastel vrt. Imam jo prav po celem vrtu, celo leto. Govorim lahko samo o presežkih. Nobenih težav z miškami, voluharji, pleveli.... Moj vrt je oddaljen 120 km in ga pridem obiskat vsakih 14 dni. Ne vem kako bi rastline prezivele brez zastirke, zaliva jih le dež. Da ne govorim o tem v kakšno pomoč mi je pri plevelih. No razen slak mi nagaja. Zanj še nisem našla recepta. Zemlja pod njo je rahla. Kadar zmanjka slame, pa uporabim seno ali pokošeno mlado travico.