Glifosat, Roundup, boom efekt, GSO, laži, zdravje
-
- Prispevkov: 768
- Pridružen: Če Mar 13, 2014 1:00 am
- Kraj: Štajerska
Za širšo populacijo je važno tudi, koliko hrane se na neki površini lahko pridela. Slovenija je kljub relativno redki poseljenosti že sedaj precej daleč od samooskrbe. Tega trenutno noben ne opazi, ker so meje odprte. Kdove, če bo zmeraj tako. Četrt stoletja nazaj smo imeli zadnjo vojno. Sepp Holzer obdeluje velike površine, živi pa od prodaje knjig, ogledov in subvencij in bolj malo od prodaje pridelkov.
-
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
Jah metuljc, pa vas kar lepo postavljam v enak koš in ne trdim, da vsaj z eno nogo ne stojim v njemu tudi sam. Vse ostalo je vaša/naša iluzija, ko se s "kritičnim" umom tolažimo, kako vsaj nekaj storimo za svoje dobro.
Zakaj? Sem spisal litanije in si premislil, ker obstaja kratko pojasnilo zakaj tako mislim. Zato, ker potihoma vsi vemo, da to (ostanki FFS z glifosatom vred) ni v nobenem oziru dobro. No, morda se kdo tolaži s stanjem "nevtralno", a sam dvomim v takšno možnost.
Vem pa, da je težko dokazati vse škodljive posledice, še sploh, če ne obstaja pripravljenosti za takšno raziskovanje. In lepo prosim, ne odgovarjaj/te mi z nasprotovanjem, kako da je naše okolje pluralno v vseh ozirih, ker ni. Je zelo ozko usmerjeno in vodeno, pa če se s tem strinjamo ali ne.
Slednje bo rahel odklon od teme, a vseeno dober pokazatelj stanja za tiste, ki želijo videti sliko.
Imam rahlo rahel vpogled v stanje Slo politike na kmetijskem področju in zgleda, da če je bilo kdaj veliko tihega odobravanja za GSO, je potem to sedaj. Glasne nasprotnike - uslužbence "režejo" stran, ostali ubogljivi imajo službe in položaje. Zelo jasna strategija. (poznam nekaj ljudi, ki še vztrajajo, nekateri so pa že lepo odleteli)
Potem k tej situaciji pridruži še lobiste in zainteresirane strukture (tu niso le t.i. korporacije, pač pa še cela veriga nekih gospodarskih členov) ter odobravajočo znanost, no potem je lahko vsakomur jasno koliko je stanje na tem področju objektivno.
Vse to nasproti redkim posameznikom - beri boemom a la biodinamiki, eko freaki in podobni.
Nadaljevanje razprave je po mojem mnenju neplodno, ker niso izpolnjeni osnovni pogoji uravnoteženosti. Ne pri nas, menim pa, da po večini sveta še manj. (na YT so zelo očitno tematizirani posnetki kako v ZDA ali AUS dobesedno preganjajo in onemogočajo ekološke sekcije kmetov ...)
Tako si nato predstavljam idilične "zgodbe" pridobivanja sredstev za raziskave, še pred tem pa odločanje odgovornih katero delo bo "sprejeto" in katero morebiti kar usodno za znanstveno organizacijo. Imidž in reference.
Lahko se me opredelji za krivičnega in nekredibilnega, namreč ne operiram z dokazi. Imam pa svoje mnenje na osnovi širšega dojemanja družbe, kar pa itak ni predmet merljivega zaznavanja neke dejavnosti in je z lahkoto izpodbijano.
Sprašuješ katere alternative herbicidov znotraj skupine so sprejemljive. Moje mnenje da nobene, a hkrati vem, da je to trenutno edina uveljavljena in na videz znanstveno raziskana možnost za ohranjanje življenskega stila razvitega zahodnega sveta. (veliko kalorične poceni hrane)
Zadnji čas se poglabljam v ribogojništvo in nekatere podravni na ekološki ravni pridelave. Koliko hrupa okoli ostankov FFS, težkih kovin in farmacevtskih ostankov. Ne vem ali naj se sprašujem zakaj, ali pa je bolje do "ugasnem luč" ter zaupam, da že vedo kaj je dobro za mene. Upam, da razumeš kaj želim povedati. (tu mislim na kvaliteto vode, zraka in konvencionalne hrane, ki je nadzirana in nasplošno dosegljiva)
Z delom z naravo imam kar nekaj kilometrine, zadnjih pet let pa sem živel projekt "pridelam svojo hrano". Ker znam biti obupno načelen, sem velikokrat tudi dlakocepil. V trgovini le sol, olje, sladkor in mleko ter nekatere malenkosti s čistili ipd., ostalo iz moje njive. Bi lahko pisaril, še lažje pa razumem človeško populacijo, ko se zadovoljuje z načinom življenja, ki je. (zadnji dve leti praktično brez sadja, leto 17 nič ajde, prosa koruze in z vsem tem manevrirati brez trgovine je kar izziv, toliko za poizkušinjo)
Na kratko je alternativa v garanju in odpovedovanju in to je poglavitni razlog zakaj se obstoječi sistem življenja tolerira, ... pravzaprav kar znanstveno sprejema kot kvalitetnega.
Figulin prispevek je po mojem mnenju dober in dovolj sporočilen, edino težavo, ki jo vidim tu, pa je zgornja zaključna misel okoli garanja in odpovedovanja.
(naj ne bom razumljen napačno, nisem emotivno prizadet, se ne jezim in tudi nikogar ne provociram ali žalim, zgolj pojasnjujem svoja stališča)
Zakaj? Sem spisal litanije in si premislil, ker obstaja kratko pojasnilo zakaj tako mislim. Zato, ker potihoma vsi vemo, da to (ostanki FFS z glifosatom vred) ni v nobenem oziru dobro. No, morda se kdo tolaži s stanjem "nevtralno", a sam dvomim v takšno možnost.
Vem pa, da je težko dokazati vse škodljive posledice, še sploh, če ne obstaja pripravljenosti za takšno raziskovanje. In lepo prosim, ne odgovarjaj/te mi z nasprotovanjem, kako da je naše okolje pluralno v vseh ozirih, ker ni. Je zelo ozko usmerjeno in vodeno, pa če se s tem strinjamo ali ne.
Slednje bo rahel odklon od teme, a vseeno dober pokazatelj stanja za tiste, ki želijo videti sliko.
Imam rahlo rahel vpogled v stanje Slo politike na kmetijskem področju in zgleda, da če je bilo kdaj veliko tihega odobravanja za GSO, je potem to sedaj. Glasne nasprotnike - uslužbence "režejo" stran, ostali ubogljivi imajo službe in položaje. Zelo jasna strategija. (poznam nekaj ljudi, ki še vztrajajo, nekateri so pa že lepo odleteli)
Potem k tej situaciji pridruži še lobiste in zainteresirane strukture (tu niso le t.i. korporacije, pač pa še cela veriga nekih gospodarskih členov) ter odobravajočo znanost, no potem je lahko vsakomur jasno koliko je stanje na tem področju objektivno.
Vse to nasproti redkim posameznikom - beri boemom a la biodinamiki, eko freaki in podobni.
Nadaljevanje razprave je po mojem mnenju neplodno, ker niso izpolnjeni osnovni pogoji uravnoteženosti. Ne pri nas, menim pa, da po večini sveta še manj. (na YT so zelo očitno tematizirani posnetki kako v ZDA ali AUS dobesedno preganjajo in onemogočajo ekološke sekcije kmetov ...)
Tako si nato predstavljam idilične "zgodbe" pridobivanja sredstev za raziskave, še pred tem pa odločanje odgovornih katero delo bo "sprejeto" in katero morebiti kar usodno za znanstveno organizacijo. Imidž in reference.
Lahko se me opredelji za krivičnega in nekredibilnega, namreč ne operiram z dokazi. Imam pa svoje mnenje na osnovi širšega dojemanja družbe, kar pa itak ni predmet merljivega zaznavanja neke dejavnosti in je z lahkoto izpodbijano.
Sprašuješ katere alternative herbicidov znotraj skupine so sprejemljive. Moje mnenje da nobene, a hkrati vem, da je to trenutno edina uveljavljena in na videz znanstveno raziskana možnost za ohranjanje življenskega stila razvitega zahodnega sveta. (veliko kalorične poceni hrane)
Zadnji čas se poglabljam v ribogojništvo in nekatere podravni na ekološki ravni pridelave. Koliko hrupa okoli ostankov FFS, težkih kovin in farmacevtskih ostankov. Ne vem ali naj se sprašujem zakaj, ali pa je bolje do "ugasnem luč" ter zaupam, da že vedo kaj je dobro za mene. Upam, da razumeš kaj želim povedati. (tu mislim na kvaliteto vode, zraka in konvencionalne hrane, ki je nadzirana in nasplošno dosegljiva)
Z delom z naravo imam kar nekaj kilometrine, zadnjih pet let pa sem živel projekt "pridelam svojo hrano". Ker znam biti obupno načelen, sem velikokrat tudi dlakocepil. V trgovini le sol, olje, sladkor in mleko ter nekatere malenkosti s čistili ipd., ostalo iz moje njive. Bi lahko pisaril, še lažje pa razumem človeško populacijo, ko se zadovoljuje z načinom življenja, ki je. (zadnji dve leti praktično brez sadja, leto 17 nič ajde, prosa koruze in z vsem tem manevrirati brez trgovine je kar izziv, toliko za poizkušinjo)
Na kratko je alternativa v garanju in odpovedovanju in to je poglavitni razlog zakaj se obstoječi sistem življenja tolerira, ... pravzaprav kar znanstveno sprejema kot kvalitetnega.
Figulin prispevek je po mojem mnenju dober in dovolj sporočilen, edino težavo, ki jo vidim tu, pa je zgornja zaključna misel okoli garanja in odpovedovanja.
(naj ne bom razumljen napačno, nisem emotivno prizadet, se ne jezim in tudi nikogar ne provociram ali žalim, zgolj pojasnjujem svoja stališča)
-
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Brbr, podatek o povprečni velikosti kmetije je zavajajoč kot podatki o povprečni plači..Saj veš, kaj hočem povedati.
Če bi lahko kmetija oz. družina preživela s 6,5 ha bi bila to prava idila. Verjemi, govorim iz prve roke. Sin obdeluje 23 ha, pa se komaj pretolče. Zamisli si, kako bi šlo brez kemije. Kdo bi dandanes delal, kot je opisala Muha, kako je bilo v najini mladosti.
Ne zagovarjam uporabe ffs vsevprek, mi ne uporabljamo glifosta, če pa že, pa zelo redko na strnišču, če se pojavijo trdovratni pleveli (slak, pirnica itd), ki bi brez ukrepanja v naslednji sezoni zahtevali bolj agresivno ukrepanje z drugimi pripravki.
Moti pa me, če nekdo škropi kar tako, da med tlakovci ne bo "plevela" (meni je lepo, če kaj zraste vmes), na zapuščenih parcelah, itd. Tu pa spet trčimo na drug problem: ob cestah in železnicah se pojavlja ambrosija in druge invazivke in kaj storiti? Naj se neobrzdano širijo in ogrožajo ljudi in obdelovalno zemljo? Ne vem.
Figula je opravila veliko delo, vendar stvari niso črnobele. Ob današnjem številu prebivalstva si pač ne moremo zatiskati oči: ali bomo jedli skromno kot v času mojih staršev in moje mladosti (pa verjamem, da bolj zdravo) ali bomo celo lačni? Brez kemije proprosto ni mogoče pridelati dovolj. Tudi ne vem, kje bi našli voljno armado ljudi, ki bi za skromno plačilo in skromno malico ves dan delali na vročem soncu, kmetov delavnik namreč ne šteje 8 ur.
Še veliko bi povedala, pa nimam volje, ker današnja aktivna mestna in primestna generacija, pa tudi vaška, ne vidi preko plota svoje "osveščenosti".
lp_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Če bi lahko kmetija oz. družina preživela s 6,5 ha bi bila to prava idila. Verjemi, govorim iz prve roke. Sin obdeluje 23 ha, pa se komaj pretolče. Zamisli si, kako bi šlo brez kemije. Kdo bi dandanes delal, kot je opisala Muha, kako je bilo v najini mladosti.
Ne zagovarjam uporabe ffs vsevprek, mi ne uporabljamo glifosta, če pa že, pa zelo redko na strnišču, če se pojavijo trdovratni pleveli (slak, pirnica itd), ki bi brez ukrepanja v naslednji sezoni zahtevali bolj agresivno ukrepanje z drugimi pripravki.
Moti pa me, če nekdo škropi kar tako, da med tlakovci ne bo "plevela" (meni je lepo, če kaj zraste vmes), na zapuščenih parcelah, itd. Tu pa spet trčimo na drug problem: ob cestah in železnicah se pojavlja ambrosija in druge invazivke in kaj storiti? Naj se neobrzdano širijo in ogrožajo ljudi in obdelovalno zemljo? Ne vem.
Figula je opravila veliko delo, vendar stvari niso črnobele. Ob današnjem številu prebivalstva si pač ne moremo zatiskati oči: ali bomo jedli skromno kot v času mojih staršev in moje mladosti (pa verjamem, da bolj zdravo) ali bomo celo lačni? Brez kemije proprosto ni mogoče pridelati dovolj. Tudi ne vem, kje bi našli voljno armado ljudi, ki bi za skromno plačilo in skromno malico ves dan delali na vročem soncu, kmetov delavnik namreč ne šteje 8 ur.
Še veliko bi povedala, pa nimam volje, ker današnja aktivna mestna in primestna generacija, pa tudi vaška, ne vidi preko plota svoje "osveščenosti".
lp_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
- muha
- Site Admin
- Prispevkov: 17579
- Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
- Kraj: Medvode okolica
stara postaja
juglans, figula, brbr: ne oporekam vam, da bi bilo dobro kmetovati brez kemično izdelanih pripravkov. A sem na svojih plečih doživela tudi drugo plat, obdelovanje zemlje brez kemije. Na vsak način to podpiram in verjamem, da je še veliko vsaj malih kmetov, ki po kemiji sežejo le, če drugače ne gre, in še to bolj ko ne le po fungicidih. Pridelajo pa le toliko hrane, kolikor je rabijo za družino. Da bi kvalitetno živeli od prodaje viškov, je utopija. Da bi kmet s 6,5 ha zemlje, po možnosti hribovske, pridelal dovolj viškov za trg, da bi z njimi plačal vse obvezne dajatve, nakupoval in vzdrževal nujne stroje, šolal otroke, šel na dopust na Maldive za 14 dni ... ??? Z ali brez kemije se ne bi izšlo, verjemite.
![palec gor](images/smiles/PDT_Armataz_01_34.gif)
juglans, figula, brbr: ne oporekam vam, da bi bilo dobro kmetovati brez kemično izdelanih pripravkov. A sem na svojih plečih doživela tudi drugo plat, obdelovanje zemlje brez kemije. Na vsak način to podpiram in verjamem, da je še veliko vsaj malih kmetov, ki po kemiji sežejo le, če drugače ne gre, in še to bolj ko ne le po fungicidih. Pridelajo pa le toliko hrane, kolikor je rabijo za družino. Da bi kvalitetno živeli od prodaje viškov, je utopija. Da bi kmet s 6,5 ha zemlje, po možnosti hribovske, pridelal dovolj viškov za trg, da bi z njimi plačal vse obvezne dajatve, nakupoval in vzdrževal nujne stroje, šolal otroke, šel na dopust na Maldive za 14 dni ... ??? Z ali brez kemije se ne bi izšlo, verjemite.
-
- Prispevkov: 8148
- Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am
Pepe, navedena knjiga ne govori o Holzerju...
Včeraj sem gledala oddajo "Cesarstvo rdečega zlata", Mogoče ste jo tudi vi (?).
Zdi se mi, da je dober primer o bistvu problema današnjega koncepta pridelave "hrane".
Odaja govori o pridelavi paradižnika in izdelavi paradižnikovega kečapa, katerega glavna svetovna proizvodnja je skoncentrirana na tri velike proizvajalce (Italija, ki zaostaja, ZDA in Kitajska, ki je na pohodu). Verjamem, da taka pridelava ni možna brez FFS, umetnih gnojil in veliko pokurjene nafte (čeprav v oddaji niso govorili o načinu pridelave paradižnika). Prepričana pa sem, da bo tak način pridelave na koncu poguben za vse. Če ne drugega (pustimo obremenjevanje okolja) se mi zdi neodgovorno prepustiti pridelavo hrane samo nekaj posameznikom, biti od njihove dobre volje povsem odvisen in se raje ukvarjati s kopico (za preživetje) povsem nepotrebnih stvari ...
V oddaji so govorili izključno o težnji za povečanje dobička. Niti ene besed ni bilo izrečene o prizadevanju za izboljšanje kvalitete, kaj šele o skrbi za prehranjenost ljudi... Edina skrb je dobiček in tržišče. Tako je glavna tarča širjenja tržišča zadnje čase Afrika. Kot primer je bila navedena Gana, kjer pojejo veliko paradižnika. Do zdaj so ga pridelali domači kmetje, ki so ga prodajali tudi lokalnim tovarnam, ki so ga predelovale. Zdaj (po sprostitvi trgovine) pa so prišli Kitajci s svojimi konzervami in domača proizvodnja je začela propadati... In kmalu bodo prepričani, da brez kitajskih konzerv ne bi mogli preživeti in je to edini možni način pridelovanja hrane.
Prosim vas, ne mi govorit, da imam na voljo samo dve možnosti:
- industrijsko pridelavo ali pa star način s stradanjem. Na to pač ne morem in ne bom pristala, vsaj do takrat ne, ko se bom na lastni koži prepričala, da se res ne da.
Bojim pa se, da bomo lačni prej, če se bomo slepo zanašali na "moderen" način pridelave.
Muha: nikoli nisem trdila, da je je 6.8ha veliko kmetijsko zemljišče dovolj za preživetje in tudi ne vem, ali je ali ni. Najbrž odvisno tudi od tega, kaj gojiš...
Če pa že opisuješ standard življenja, ki naj bi veljal za normativ. Moje osebno prpričanje je, da se bomo morali tudi tu vprašati, kaj si lahko privoščimo, če hočemo ohraniti Zemljo in začeti živeti dosti bolj skromno. Pa ne mi očitat, da želim, da se vrnemo v name. Ampak to je pa res že čisto druga tema._________________naredimo svet lepši
Včeraj sem gledala oddajo "Cesarstvo rdečega zlata", Mogoče ste jo tudi vi (?).
Zdi se mi, da je dober primer o bistvu problema današnjega koncepta pridelave "hrane".
Odaja govori o pridelavi paradižnika in izdelavi paradižnikovega kečapa, katerega glavna svetovna proizvodnja je skoncentrirana na tri velike proizvajalce (Italija, ki zaostaja, ZDA in Kitajska, ki je na pohodu). Verjamem, da taka pridelava ni možna brez FFS, umetnih gnojil in veliko pokurjene nafte (čeprav v oddaji niso govorili o načinu pridelave paradižnika). Prepričana pa sem, da bo tak način pridelave na koncu poguben za vse. Če ne drugega (pustimo obremenjevanje okolja) se mi zdi neodgovorno prepustiti pridelavo hrane samo nekaj posameznikom, biti od njihove dobre volje povsem odvisen in se raje ukvarjati s kopico (za preživetje) povsem nepotrebnih stvari ...
V oddaji so govorili izključno o težnji za povečanje dobička. Niti ene besed ni bilo izrečene o prizadevanju za izboljšanje kvalitete, kaj šele o skrbi za prehranjenost ljudi... Edina skrb je dobiček in tržišče. Tako je glavna tarča širjenja tržišča zadnje čase Afrika. Kot primer je bila navedena Gana, kjer pojejo veliko paradižnika. Do zdaj so ga pridelali domači kmetje, ki so ga prodajali tudi lokalnim tovarnam, ki so ga predelovale. Zdaj (po sprostitvi trgovine) pa so prišli Kitajci s svojimi konzervami in domača proizvodnja je začela propadati... In kmalu bodo prepričani, da brez kitajskih konzerv ne bi mogli preživeti in je to edini možni način pridelovanja hrane.
Prosim vas, ne mi govorit, da imam na voljo samo dve možnosti:
- industrijsko pridelavo ali pa star način s stradanjem. Na to pač ne morem in ne bom pristala, vsaj do takrat ne, ko se bom na lastni koži prepričala, da se res ne da.
Bojim pa se, da bomo lačni prej, če se bomo slepo zanašali na "moderen" način pridelave.
Muha: nikoli nisem trdila, da je je 6.8ha veliko kmetijsko zemljišče dovolj za preživetje in tudi ne vem, ali je ali ni. Najbrž odvisno tudi od tega, kaj gojiš...
Če pa že opisuješ standard življenja, ki naj bi veljal za normativ. Moje osebno prpričanje je, da se bomo morali tudi tu vprašati, kaj si lahko privoščimo, če hočemo ohraniti Zemljo in začeti živeti dosti bolj skromno. Pa ne mi očitat, da želim, da se vrnemo v name. Ampak to je pa res že čisto druga tema._________________naredimo svet lepši
-
- Prispevkov: 4260
- Pridružen: So Maj 21, 2016 2:00 am
Se bom danes (nimam nekega prostega časa) omejil na spodnje...
Kolikor mi je poznano pridela Sepp Holzer lepe količine hrane - sploh za svoje pogoje. In jo tudi proda.
Se da na youtube-u videti njega osebno, kako ameriški skupini razlaga, da mu je "birokracija" (ja, avstrijska, ja ;) prodajo hrane s pogoji več ali manj onemogočila (certifikati, inšpekcije,... ) in ga postavila v nemogoč položaj. Dokler ni našel "salomonske" rešitve: prireja oglede posestva - vstopnina tudi za sosednje razmere ni poceni - a si vsak lahko nabere hrane, kolikor jo lahko odnese. Po uri, uri pa pol vodenja se umakne, ljudje - obiskovalci si lahko ogledajo posestvo do konca in naberejo kar želijo in kolikor lahko odnesejo. Ampak tu njega ni več zraven - in ne rabi ne certifikatov, ne licence, ne registracije... Ljudje so zadovoljni (s polnimi nahrbtniki), on tudi. Država pa (v tem primeru avstrijska...)... ?
![Wink](images/smiles/icon_wink.gif)
Koliko pridela pa verjetno tudi sam ne ve več.
Jaz njegovo delo visoko cenim.
Pepe je napisal/a: |
... Sepp Holzer obdeluje velike površine, živi pa od prodaje knjig, ogledov in subvencij in bolj malo od prodaje pridelkov. |
Kolikor mi je poznano pridela Sepp Holzer lepe količine hrane - sploh za svoje pogoje. In jo tudi proda.
Se da na youtube-u videti njega osebno, kako ameriški skupini razlaga, da mu je "birokracija" (ja, avstrijska, ja ;) prodajo hrane s pogoji več ali manj onemogočila (certifikati, inšpekcije,... ) in ga postavila v nemogoč položaj. Dokler ni našel "salomonske" rešitve: prireja oglede posestva - vstopnina tudi za sosednje razmere ni poceni - a si vsak lahko nabere hrane, kolikor jo lahko odnese. Po uri, uri pa pol vodenja se umakne, ljudje - obiskovalci si lahko ogledajo posestvo do konca in naberejo kar želijo in kolikor lahko odnesejo. Ampak tu njega ni več zraven - in ne rabi ne certifikatov, ne licence, ne registracije... Ljudje so zadovoljni (s polnimi nahrbtniki), on tudi. Država pa (v tem primeru avstrijska...)... ?
![Wink](images/smiles/icon_wink.gif)
Koliko pridela pa verjetno tudi sam ne ve več.
Jaz njegovo delo visoko cenim.
-
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
@muha; vem, te razumem kaj želiš povedati. Sam se počutim za kanček samozavestnejšega pri zastopanju svojih stališč, ker imam za seboj celih 5 (pet) let trajajočo podobno izkušnjo. Recimo da sem vsaj bežno izkusil eno in drugo plat medalje, ... torej papcanje "hrenovk in čokolešnika" ter na drugi strani po polovici leta "a že spet ajdovi žganci z zeljem".
Kljub vsemu pa ... sem imel doma možnost v živo opazovati leto ali dve trajajočo kalvarijo ob kateri je bilo zaužitih skoraj več protibolečinskih zdravil kot hrane. "Pomoči" od nikjer in nobene, ker ni bilo druge možnosti kakor delanje reda pri sebi. Recimo, da ob podobnih situacijah poteka sledeča dinamika: -čebeljemu panju podoben besedni vrvež tipa zakaj, kako ipd, -miselno neurje kako iz tega pekla, -jok in obup kot kakšen dvoletni otrok, - mrk na vseh ravneh osebnosti in končno - izpraznjeno umirjeno izvajanje reda v življenju, ko odmetavaš vso "nesnago" na katero pač v tistem trenutku pomisliš. Ko človek pri živem telesu razpada in mu nihče nič ne pomaga, prične drugače razmišljati. Situacije z nekaj farmacevtskimi pomagali so zgolj blagodejno utrjevanje obstoječe poti.
Pač v takšnih izkušnjah človek prične drugače gledati na življenje.
Menim, da je edina mogoča pot v smeri dobre spremembe edino kritičen in aktiven potrošnik, bolj tipa figula, kakor pa tistega, ki vse "ve" iz dokazov in že to terja precej osebnega angažmaja poleg vseh ostalih vsakodnevnih obveznosti. V mislih imam pregovorno kmečko pamet, njeno kultivacijo in nadalje izhajanje iz nje.
Siliti kmete v spremembe je morilsko.
Siliti politiko v spremembe je utopija.
Siliti znanost v spremembeje je čarovništvo.
Siliti kapital v spremembe je nevarno.
In tako preostanemo le sami sebi s svojimi notranjimi močmi.
Spremembe se dogajajo od spodaj navzgor.
Kljub vsemu pa ... sem imel doma možnost v živo opazovati leto ali dve trajajočo kalvarijo ob kateri je bilo zaužitih skoraj več protibolečinskih zdravil kot hrane. "Pomoči" od nikjer in nobene, ker ni bilo druge možnosti kakor delanje reda pri sebi. Recimo, da ob podobnih situacijah poteka sledeča dinamika: -čebeljemu panju podoben besedni vrvež tipa zakaj, kako ipd, -miselno neurje kako iz tega pekla, -jok in obup kot kakšen dvoletni otrok, - mrk na vseh ravneh osebnosti in končno - izpraznjeno umirjeno izvajanje reda v življenju, ko odmetavaš vso "nesnago" na katero pač v tistem trenutku pomisliš. Ko človek pri živem telesu razpada in mu nihče nič ne pomaga, prične drugače razmišljati. Situacije z nekaj farmacevtskimi pomagali so zgolj blagodejno utrjevanje obstoječe poti.
Pač v takšnih izkušnjah človek prične drugače gledati na življenje.
Menim, da je edina mogoča pot v smeri dobre spremembe edino kritičen in aktiven potrošnik, bolj tipa figula, kakor pa tistega, ki vse "ve" iz dokazov in že to terja precej osebnega angažmaja poleg vseh ostalih vsakodnevnih obveznosti. V mislih imam pregovorno kmečko pamet, njeno kultivacijo in nadalje izhajanje iz nje.
Siliti kmete v spremembe je morilsko.
Siliti politiko v spremembe je utopija.
Siliti znanost v spremembeje je čarovništvo.
Siliti kapital v spremembe je nevarno.
In tako preostanemo le sami sebi s svojimi notranjimi močmi.
Spremembe se dogajajo od spodaj navzgor.
-
- Prispevkov: 768
- Pridružen: Če Mar 13, 2014 1:00 am
- Kraj: Štajerska
- muha
- Site Admin
- Prispevkov: 17579
- Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
- Kraj: Medvode okolica
-
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am