Stran 5 od 8
Objavljeno: To Jun 02, 2015 12:14 am
Napisal/-a Aye-Aye
super figula, 
tudi mene zanima kje dobiš taninsko kislino, jo že dolgo iščem, saj naj bi med drugim uničevala alergene mačk in psov.
Objavljeno: To Jun 02, 2015 12:17 am
Napisal/-a Aye-Aye
hmmm, drugače naj bi se taninska kislina menda dala naredit iz črnega čaja.
Objavljeno: To Jun 02, 2015 12:24 am
Napisal/-a figula
Peter, jaz sem pa našla zapise, kjer pravijo, da škropivo res uničuje tudi koristne žužke, da pa naj bi na čebele ne imelo učinka ???
Seveda se lahko šprica tudi zvečer 
.
juglans, tudi mene je taninska kislina že malo namučila. Še nisem razvozljala njene skrivnosti in nahajališča. Kot sem razbrala, naj bi jo uporabljali vinarji?
Pričarali bi jo lahko, ako bi jo znali potegniti iz hrastovih šišk 
recimo
najdejo se opisi zanimivih uporab tega šmenta, prav draži me:
- varuje drevesa pred ognjem, insekti in bakterijami
- kot zdravilo za ljudi: zunanje za izpuščaje, mozolje, za zaustavitev krvavenja, .... notranje za kronične driske, krvav urin, vnete sklepe, vztrajen kašelj in rakasta obolenja
fino bi bilo, če se kdo pridruži iskanju te čudotvorne tekočine
Objavljeno: To Jun 02, 2015 12:54 am
Napisal/-a Peter
Tanin naj bi se nahajal v hrastu. Tanin iz hrasta naj bi dal značilno aromo vinu, ki se shranjuje v hrastovih sodih. Značilne sode z določeno litražo poznamo pod imenom Barrique (barik).
če je kdo iz Sevnice, mogoče pozna koga, ki dela v spodaj omenjeni proizvodnji:
http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno/ste_vedeli/drugo/13/Creslovine_ali_tanini
Pa še ena zanimiva naloga:
http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200904870.pdf
Objavljeno: To Jun 02, 2015 1:10 am
Napisal/-a figula
u, super, hvala Peter ... prvi pogled .... raziskovalna naloga iz OŠ !!
smo že bližje 
Objavljeno: To Jun 02, 2015 3:07 pm
Napisal/-a Aye-Aye
Ali sta tanin in taninska kislina isto? Oziroma je taninska kislina vrsta tanina? Eh ja. Sem poslala mail v Sevnico:
| Citiram: |
Že nekaj časa iščem taninsko kislino. Se to pri vas dobi? Oziroma kje lahko kupim? Se oproščam, pod kaj naj gledam je tanin isto kot taninska kislina?
|
in odgovor se glasi:
| Citiram: |
Pozdravljena,
Mi ne proizvajamo taninske kisline , mi proizvajamo taninske ekstrakte ( prah), tako da vam ne morem nič pomagati .
Lp |
A mislite da vedo kaj prodajajo?
In potem sem šla malo na net, kar sem lahko ugotovila je, da je taninska kislina vrsta tanina, spada med hidrolizirajoče tanine - galatonine in da ga je največ v listju in lublju nekaterih dreves, predvsem hrasta, borovničevja, ruja... Kostanj naj bi imel druge tanine.
Klicala sem tudi v Samson Kamnik, kjer imajo na netu podatek, da prodajajo tudi taninsko kislino. A tudi tu ne vedo kaj prodajajo. Imajo dve vrsti tanina v prahu, eden topen v vodi drugi v alkoholu. O taninski kislini ne vedo nič.
Tule na Metrob Imajo nekaj izdelkov iz tanina, le ta je tekoči. Tu si je zaposleni vezel čas zame, prebrskal vse živo, a tudi ni vedel odgovora na zgornje vprašanje. Zgleda ima ta pripravek več vrst taninov in med njimi tudi taninsko kislino, sklepam po tem, da je med drugim tudi iz hrastovih šišk. Saj ne vem več nič.
Rabim pomoč, kdo bi kaj vedel o tem? 
Objavljeno: To Jun 02, 2015 3:24 pm
Napisal/-a figula
Tole je res še večja skrivnost kot recept Coca-cole
Mislim, da nam ne preostane drugega kot da se zakopljemo v angleško govoreči splet 
Objavljeno: Pe Jun 19, 2015 6:33 pm
Napisal/-a labia
BRBR je pri paradižniku objavila sledeči tekst:
Tole sem zdajle dobila po mailu - takoj posredujem (ker nisem čitala vsega na našem Gartlcu, upam, da je to nekaj novega in, da ne podvajam stvari)
proti plesni, tudi na paradižniku.
>
>
Prekopirano s foruma
>
> Tole je "izumil" prijatelj, s katerim veliko sodelujeva v okviru
> ekoloških projektov. Je 1A škropivo zoper vseh vrst plesni,spor, in je
> res univerzalen eko fungicid. Beseda Sabesa izvira iz izpeljanke
> latinskih imen za vrbo (salix), betula (breza) in salvi (žajbelj).
> Zakaj vrba (ni toliko važno katera), breza in žajbelj, bom razložil
> tako, da nam bo vsem razumljivo. Vrbe največkrat rastejo ob vodi, pa
> nimajo nobenih težav z sporami. Plesni in spore namreč ljubijo vlago.
> Vrbovo lubje vsebuje asicilinsko kislino, ki je mimogrede osnovna
> sestavina aspirina. Kisline pa so nasplošno zaviralci razvoja nižjih
> gliv. Ali veste, da so najstarejši zapiski na svetu ohranjeni na
> brezovem lubju. Na potepu v naravi boste morda videli (ali pa ste že
> videli), že dolgo podrto drevo breze, z popolnoma strohlenim lesom,
> lubje pa ima isto strukturo kot na dan ko je "padla". Iz tega lahko
> mirno povzamemo, da je lubje breze eden najmočnejših fungicidov v
> naravi. Ostane nam žajbelj, ki pa je tudi odporna rastlina z veliko
> količino eteričnega olja, kar morda pripomore tudi k zmanjševanju
> števila škodljivcev.
>
> No, sedaj pa priprava. Takole gre: Odpravite se na malo daljši potep
> po gozdu in ob potoku. Ko najdete podrto brezo vzemite žepni nož in jo
> olupite. Enako storite pri vrbi, žajbelj pa naberite kar doma ali
> prijateljih, ki ga sadijo. V večji lonec stresite po nekaj pesti
> vsakega lubja in dobro pest žajblja. Lonec napolnite z vodo in kuhajte
> na zmernem ognju 45 minut. Počakajte da se ohladi, in razredčite z
> vodo. 1l sabese-5l vode. Mešanico (mirno ji lahko rečemo kar čaj),
> precedimo, pretočimo v škropilnico in špricamo po okuženih rastlinah.
> Še boljše pa je, če sabeso uporabljamo preventivno. Po lastnih
> izkušnjah se odlično obnese na paradižniku, krompirju, vinski trti in
> proti breskovi kodravosti.
_________________
naredimo svet lepši
Ja to smo res že obravnavali in je verodostojno.
Salicilna kislina je poleg jasmonske kisline v bistvu signalna molekula za rastlino. Te signalne molekule stimulirajo ustvarjanje obrambnega sistema rastline, ki deluje predvsem fungicidno. Signalne molekule se pojavijo, ko rastlina zazna, da je napadena od patogenega organizma. Napadena rastlina v trenutku prične proizvajati vrsto različnih organskih molekul ( beljakovin, ogljikovih hidratov, lipidov- fitoaleksinov.
Na ta način se sama brani pred boleznimi.
Zato je , po analogiji, trik v uporabi vrbovega lubja ( salicilna kislina),kot signala, ki sproži obrambni mehanizem. Rastlina dobi tako signal, da je napadena ( čeprav ni) in se prične pripravljati na obrambo- braniti.
Enak efekt bomo dosegli, če uporabimo tabletko aspirina raztopljenega v vodi pri zalivanju.
Mnogi vedo, da če v vazo z rezanim cvetjem damo tabletko aspirina, bo šopek ostal bistveno dlje svež in lep.
Princip je isti-ostalo so nianse.....
Objavljeno: Po Jul 06, 2015 4:45 pm
Napisal/-a muha
| brbr je napisal/a: |
Tale navodila za nego paradižnikov sem dobila danes po pošti skupaj z vabilom na sestanek biodinamičnega društva katerega članica sem:
Nega paradižnika s čaji v vrstnem redu kot sledi:
- s koprivinim na dan za list po listih 1x (poveča vsebnost vitamina C in sladkorja v sadežih)
- s čajem iz hrastovega lubja na dan za korenino 1x (ureja dobro rast in zdravje rastlin)
- s kamiličnim na dan za cvet zjutraj 1x (nadomešča baker)
- z regratovim na dan za cvet zjutraj 1x (izboljša aromo plodov)
- z rmanovim na dan za plod 1x ( poskrbi za več plodov in nadomešča žveplo)
Jaz jih zaenkrat škropim preventivno 1x tedensko na dan za list z mešanico kamiličnega čaja in mleka. Do zdaj so zdravi. Le ena sorta (Kozmonavt Volkov) ima na spodnjih listih rumene lise... |
Objavljeno: To Maj 08, 2018 8:48 pm
Napisal/-a Robertino
Obupal sem nad iskalnikom, ki ga premore tale in vsi ostali forumi, po katerih sem iskal, kako iz solate pregnati mravlje in uši, ki se kopičičijo čisto pri tleh - na mestu pri koreninah, kjer so listi najbolj nagneteni skupaj. Tik nad zemljo imam pri solati prave kupčke uši in drobnih zrnc zemlje, ki so jo nanosile mravlje, ko hodijo k ušem na posladek.
S čim naj se jih znebim?