Stare, že pozabljene in narečne besede, izrazi

[crtj]

http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/slovar

Gnes eti rejsan fuda

[metuljc]

Žlehtnoba je napisal/a:

Aha, tudi meni je poznan fertah, lavor je bil pri nas plastičen škaf, marsikdo pa dandanes ne bi vedel, kaj je klopfer

No, pri nas bi si pa opasali firtoh, v lavorju, ki pa ni plastičen škaf bi nesli vodo, s prakerjem pa bi sprašili tepih.

[muha]

Mi smo nosili firtahe, lavorji so bili emajlirani ali aluminijasti. Praharji, so bili redko v uporabi, saj nismo imeli tepihov, ampak gol lesen poden v bolj obremenjenih sobah - kuhinja, hiša, veža pa ještr(g)le. Nekakšen preprostejši predhodnik teraca, ki ga je bilo moč enostavneje čistiti. Za poredno mularijo se je pa v bližnjem leskovem grmu odrezalo dolgo in gibko šibo.

[sonce]

S praharjem,ali kloferjem smo sklofali tepih(Lj).
Zdaj pa visi na cveku(Suha krajina) v kjovdru(Dol pri Lj)

[Melona]

U Bohin si pa birth obleče, s talarja je žgance iz turščne moke, kakšno antlo v lavorju - nizka plastična posoda - splahne, poj s' pa šubedre obuje in gre teph s praharjam sklofat, u čevdr j pa tok zmerej tma.

[pep]

Nosi kdo od vas pantofle?

[Novinka]

V Tminu pravimo podobno kot v Bohinju, torej birtoh. Kroznik je pa tant.

Copati so žaki, beseda pantofoli mi je seveda znana, zaradi italijanscine, ampak se pri nam ne tako pogosto uporablja, za razliko od kaksnih drugih italijanskih besed / popacenk, npr. kanatira (spodnja majica), maljon (pulover), kalcete (najlonke) ipd. Cevlji pa so pri nas solni (prva crka je s stresico, ampak mi jo sedaj na telefonu nikakor ne rata nardit ).

[Melona]

Natikači so v Bohinju potonflni.

[Novinka]

Saj res! Tudi v Tminu pravijo natikacem patofnli!

[muha]

Gumijastim škornjem smo pri nas pravili batovci. Nič čudnega, saj je bila prvi dobavitelj v Avstroogrski še češka firma Bata. Tako, kot so bile ne tako dolgo nazaj vse motorne žage štilarce. Usnjeni čevlji so bili škrpeti, boljši ženski šolni, natikači pa šlape.