Smo se toliko pogovarjali o sejanju in pakiranju, da me že pošteno prsti srbijo. Kot vedno tudi tokrat niso manjkali okusni prigrizki. Dekleta hvala. Žal sem jo morala na hitro odkuriti sredi pogovora, ker je bilo parkirišče menda nabito polno in me je moj "taksi" moral čakati nepravilno parkiran nekje ob poti. Ob pogledu na množico pločevine sem vsakič posebej presrečna, da ne stanujemo več v tisti ulici.
Parkirišče je bilo pa tokrat bolj zasedeno, kot običajno, sem komaj našla prosto mesto.
_________________naredimo svet lepši
