Stran 41 od 60
Objavljeno: To Jun 19, 2018 8:53 pm
Napisal/-a dafo
Da malo obudim temo ponujam zgodbo, za tiste, ki so jim citrusi blizu bo najbrž zanimiva. Govori pa o pomaranči, tisti, ki se običajno znajde na prodajnih policah, vsi jih kupujemo in jemo a je lahko zanimiva tudi iz drugačne plati.
ZGODBA O NAVEL POMARANČI (Citrus sinensis (L.) Osbeck):
Med mnogimi kultivarji pomaranč je v komercialnem pogledu najbolj razširjena ravno Navel pomaranča. Že navidezno jo lahko prepoznamo po značilni tvorbi, ki se kaže na lupini na nasprotni strani od peclja. Ta značilnost ima korenine, ki segajo 200 let v preteklost do prvega drevesa Navel pomaranče. Ime Navel izhaja iz staronemške besede nabalan in kasneje prevzete staroangleške nafela, ki pomeni popek, kar asocira na videz, saj tvorba na lupini ustvarja jamico, ki po izgledu spominja na popek.
Prvi plod Navel pomaranče je zrastel na veji drevesa pomarančevca vrste Selecta ali Umbigo na posestvu samostanskega vrta v bližini mesta Bahia v Braziliji kot »sport« ali mutacija vegetativnega tkiva oziroma veje. Glede na različne študije se mnenja o vrsti izvornega drevesa razlikujejo. Lastnost in novost, da plodovi niso vsebovali semen, je pripomogla k temu, da so prvotno drevo razmnožili s potaknjenci in cepljenjem ter iz drevesa vzgojili mnoge nove rastline, ki so jih poslali v ostale države sveta. Sprva so rastline poslali v Avstralijo (leta 1824) in na Florido (leta 1835). Leta 1870 so vegetaitvni poganjki prispeli v Kalifornijo, kjer se je je prijel vzdevek »Washington Navel orange«.
Plodovi brez semen so pri kupcih poželi velik interes, s tem pa se je zgodil razmah v pridelavi brezsemenskih pomaranč vrste Navel. Ta kultivar je v svojem bistvu mutant, tvorba, ki je njegova značilnost pa je sekundarni plod »sijamski dvojček« oz. plod znotraj plodu. Ta fenomen se imenuje navelizacija. Ker je Navel pomaranča brezsemenska, se ta mutacija po naravni poti ne bi morala ohraniti, s pomočjo vegetativnega razmnoževanja in cepljenja pa je to postala najbolj razširjena komercialno gojena vrsta pomaranče, ki jo poznamo danes, vsak plod pa zraste na drevesu, ki je vzgojeno iz veje oz. vegetativnega dela z dediščino prvo odkrite rastline Navel pomaranče iz samostanskega vrta v Braziliji.
Kljub nezmožnosti razmnoževanja s semeni pa je z dolgoletno vzgojo v nasadih prišlo tudi do vzgoje novih brezsemenskih kultivarjev iz osnovne vrste. Kot »sport« oz. mutacija tkiva, kar je izvorno Navel pomaranča, tudi sama Navel pomaranča kaže veliko nagnjenost k nestabilnosti in mutacijam, kar je skozi zgodovino dalo številne nove različice, mutacije Navel pomaranče in številne himere, ki hkrati kažejo tako lastnosti matične rastline, kot novega, mutiranega genotipa.
Danes tako poznamo več kultivarjev Navel pomaranče, med njimi je rdečemesnata različica ti. Cara cara ter ostali kultivarji: Bahia, Dream, Late, Atwood in že omenjena Washington ter druge, skupaj preko 75 kultivarjev. Cara cara predstavlja naravno mutacijo Washington Navel pomaranče, ki je bila leta 1976 odkrita v nasadu v Venezueli.
Objavljeno: Sr Jun 20, 2018 12:27 am
Napisal/-a mil
Pozdrav
zelo zanimivo, hvala za ta zapis.
Lepo bodi, Mil
Objavljeno: Sr Jun 20, 2018 1:07 am
Napisal/-a muha
Interesantno! Večkrat sem se že spraševala od kje, kako je prišlo do pojava "plod v plodu".
Objavljeno: Ne Jun 24, 2018 8:41 pm
Napisal/-a NOVALIS
Mene pa zanima, zakaj mi je mandarina odvrgla vse plodiče. Letos je res dobro nastavila cvetenje že v garaži, naredila polno malih zelenih plodičev. Ko sem jo prestavila ven, je še naprej cvetela lepo, kakšne tri tedne nazaj pa nobene mandarince več....
Ali sem jih morda premalo zalivala?
Objavljeno: Ne Jun 24, 2018 10:48 pm
Napisal/-a dafo
Pozdravljena. Praviloma je vzrok v tem, da drevo ni v dovolj razvito, ponavadi se 100% usip pojavlja pri mladih drevesih.
Če je drevo starejše in je že večkrat obilno plodilo, pa lahko razloge iščeš drugje, naprimer v zalivanju in gnojenju, ali pa v nepravilni negi preko leta. Iz izkušenj je slednje tudi zelo pogosto, pogosto namreč drevesa niso posajena v primerne substrate, jih ljudje ne prezimujejo v primernih pogojih,... Pri citrusih je nujno, da rastlina iz prezimovanja pride v dobri kondiciji in lepo olistana, sicer je možnost, da se razvijejo plodovi po pomladanskem ciklu cvetenja zelo majhna, če pa plodovi so, so mnogokrat majhni in jih za dobrobit drevesa ni priporočljivo pustiti na rastlini.
Sam sem do prvega obroda pri novo kupljenih sadikah običajno prišel v tretjem ali četrtem letu po nakupu, prej sem plodove bodisi sam odstranjeval, bodisi jih je drevo odvrglo. Filozofija junijskega odpadanja je sicer zelo logična, med plodiči se odvija "bitka" za OH - ogljikove hidrate. Če jih drevo ne zmore zagotoviti dovolj, se plodovi zredčijo ali pa v skrajni obliki vsi odpadejo. Seveda pa je mogoče tudi, da odpadejo zaradi ostalih dejavnikov, a vsi imajo tudi ostale pokazatelje na rastlini in njenih delih. Osip je sicer povsem normalen pojav. Pri industrijskih rastlinah se običajno obdrži manj kot 1 odstotek plodičev, cvetov pa je na drevesih lahko tudi četrt miljona.
Kakšno je torej stanje pri tebi, meniš, da bi odpadanje lahko pripisala tudi kateremu od ostalih naštetih dejavnikov?
Objavljeno: Ne Jun 24, 2018 11:33 pm
Napisal/-a NOVALIS
Ja,letos mi je prvič obdržala listje,imam pa jo že kar nekaj let. Morda je kriv substrat,nisem je nič presajala, dodala sem samo nekaj domačega komposta. Občasno gnojim z gnojilom za citruse...tekočim....to je vse.
Dolga leta imam tudi limono, vsako leto mi odvrže listje,pa se lepo obraste. Ampak nič ne rodi. Prva leta sem imela celo nekaj limon na njej, zdaj pa že dolgo nič.
Objavljeno: Po Jun 25, 2018 12:21 am
Napisal/-a dafo
Zdravo! Svetujem, da iščeš vzroke v tem, kar si že sama napisala, primernejši, nov substrat in ustrezno gnojenje s primernim gnojilom za citruse. Ravno to, citrusi se običajno lepo obrastejo, a za pomladanski cikel cvetenja in plodenja listi, ki se šele razvijajo niso dovolj, na drevesu morajo biti tudi polno razviti listi, ki so se razvili prej, torej v jesenskem ciklu rasti prejšnje sezone. Za razliko od "običajnih" sadnih vrst imajo citrusi v koreninah malo hranil, večino imajo shranjenih v listih in zelenih vejah. Lastniki dreves pa večinoma pozabijo na preostanek sezone in vzroke za ne-plodenje v glavnem iščejo v razmerah med cvetenjem in morda teden pred in po njem. Če si imla drevo na prostem potem premalo zalivanja skoraj gotovo ni razlog, pri meni se zaradi izpiranja hranil stalno kažejo znaki pomanjkanja, zato sem bolj kot ponavadi pozoren tudi na gnojenje.
Objavljeno: Po Jun 25, 2018 1:04 pm
Napisal/-a Andrej Banko
Jaz sem porumenele plodiče, ki bi tako ali tako odpadli, pobiral in naribal ter dal sušit ---> naribana limonina lupinica !
Objavljeno: Sr Jun 27, 2018 12:31 am
Napisal/-a dafo
AB, seveda škoda bi bilo, da gre lupinica v nič, ob poplavi opozoril, da lupina ni užitna in navedbah, da agrumi do naših prodajnih polic potujejo preko pol sveta pa še toliko bolj škoda.
Dodajam še obrazložitev pri navedbi, zakaj pride do odpadanja plodov in navezavi na moje večkratno omenjanje, zakaj je plodove potrebno obrati, neglede na zrelost ali razvojno fazo pred pomladanskim ciklom plodenja.
Sprva plodiči delujejo kot porabniki OH in v primeru pomanjkanja OH odpadejo, ko pa se plodovi razvijejo in odebelijo do določene mere, začnejo delovati kot shramba za OH. Ker za razliko od jablan ipd. limone in ostali citrusi nimajo faze, ki bi povzročila močan porast etilena (enako npr. velja za jagode) in s tem povezanega odpadanja plodu v jeseni pa to pomeni, da novi plodiči spomladi v primeru pomanjkanja OH le te začnejo črpati iz razvitih plodov, kar pomeni, da plodovi, ki jih do pomladi ne poberemo ne bodo zoreli naprej, pač pa bo njihova kakovost padla kot posledica rasti novih plodičev, hkrati pa se zaradi prisotnosti plodov na drevesu zmanjša tudi število cvetnih popkov, ki jih drevo nastavi. Torej 2×minus za nas, ki želimo dobre in obilo citrusov (plodov) hkrati.
Objavljeno: To Jul 10, 2018 10:08 pm
Napisal/-a dafo
Znova par besed o enem značilnem predstavniku citrusov, ki se občasno znajde na trgovinskih policah. Mnogi so v trgovinah pred časom prepoznali, da nekatere limone niso "običajne" pa so se kljub temu prodajale brez posebne navedbe, za katero vrsto natančno gre. Nekaj ozadja in popravek krivice na to temo:
ZGODBA O MEYERJEVI LIMONI (Citrus × meyeri):
Meyerjeva »limona« je dolgo časa veljala za hibrid limone in pomaranče, v študiji 2016 Genetics study, katere avtor je med ostalimi tudi Franck Curk pa je bilo ugotovljeno, da so starševske rastline tega križanca tri primarne vrste citrusov in sicer citrona ter hibrid mandarine in pomela.
Od ostalih vrst limon se razlikuje po gladkem in svetlečem olupku, ki je rumeno oranžne barve, in ima poseben vonj, ki spominja na vonj plodov Poncirusa. Meso je bolj sočno od običajnih limon, je oranžne barve in ima v primerjavi z drugimi vrstami večjo vsebnost sladkorja. Zaradi teh lastnosti se je Meyerjeva limona uveljavila kot izredno cenjena limona posebej za kuhanje in pečenje, s čimer si je pridobila tudi naziv »cooking lemon« ali limona za kuhanje.
Danes je posebej priljubljena med ljubiteljskimi gojitelji tudi zato, ker je zaradi večje odpornosti na nizke temperature in zaradi dolge vegetacijske dobe pod slabšimi temperaturnimi pogoji zelo primerna za vzgojo v klimah, kjer sicer ostale vrste limon ne uspevajo, zelo primerna pa je tudi za prezimovanje v hladnih prezimovališčih in vzgojo v loncu.
Ime je dobila po ameriškem vladnem raziskovalcu in zbiratelju rastlin Franku N. Meyerju, ki jo je leta 1908 odkril na odpravi po Kitajski v bližini Pekinga. Vendar pa raziskovalci Univerze v Kaliforniji predvidevajo, da je bila ta vrsta »limone« na kitajskem poznana že tisočletja preden jo je odkril Meyer in sicer pod imenom »xiangningmeng«. Danes imenovana Meyerjeva limona je že takrat veljala za zelo cenjeno zaradi kvalitetnih plodov z malo pečkami in je imela visoko tržno ceno, zaradi česar je bila uglavnem namenjena za prodajo premožnejšim slojem.
Zaradi goste in v širino usmerjene, grmaste rasti je Meyer novo limono sprva poimenoval pritlikava limona oz. »dwarf lemon«. Še pred njegovo smrtjo je limona postala zelo cenjena tudi v očeh ameriških potrošnikov in njena priljubljenost je bila iz leta v leto večja. Leta 1940 je bila industrijska in ljubiteljska vzgoja Meyerjeve limone v celoti prepovedana zaradi ugotovitve, da je Meyerjeva limona prenašalec virusa Tristeza, ki bi lahko predstavljal veliko nevarnost za ostale vrste citrusov, ki so se takrat pridelovale v ameriki. Leta 1970 pa so iz Univerze v Kaliforniji poslali prve vegetativne poganjke ti. »Improved Meyer lemon« ali Izboljšane Meyerjeve limone, ki velja za odporno na Tristeza virus. Njena popularnost je znova hitro porasla, pridelava pa je sprva predstavljala zelo dobičkonosno dejavnost. Vendar pa je Izboljšana Meyerjeva limona sčasoma zaradi vse večje proizvodnje glede na povprašavanje postala manj iskana. Na upad pridelave je vplivalo tudi dejstvo, da so Mejerjeve limone za razliko od ostalih komercialno gojenih vrst limon kot sta Eureka in Lizbon limona manj primerne za transport, saj so zaradi strukture lupine in večje vsebnosti vode bolj ranljive za mehanske poškodbe in razvoj okužb med transportom in skladiščenjem.
Meyer je iz odprave poleg te limone v svojo domovino prinesel preko 2500 sadnih in ostalih vrst rastlin, med drugim številne vrste breskev, sliv, hrušk in kakijev pa tudi mnoge vrtnine in kulturne rastline. Velik doprinos ameriškemu kmetijstvu in gospodarstvu je imel predvsem z novimi vrstami soje. Zaradi njegovega predanega dela danes mnoge rastlinske vrste nosijo v imenu latinski pridevnik meyeri.
P.S. Samo sanjam lahko, da bi kakega od teh tekstov spremljaja tako navdihujoča fotografska mojstrovina, kot jih Robertino vztrajno čara v svoji temi!